V Prekmurju nas pozdravi še živa zgodovina naših prednikov. Foto: Televizija Slovenija
V Prekmurju nas pozdravi še živa zgodovina naših prednikov. Foto: Televizija Slovenija
Pogled čez gorice pomiri še najbolj napete živce. Foto: Televizija Slovenija
Pogled čez gorice pomiri še najbolj napete živce. Foto: Televizija Slovenija

Povsem napačno je razmišljanje, da je Prekmurje ravno. Saj je, tam doli. A se nad to ravnico vendarle dviga gričevje Goričkega. Na mestih kar strmo. Kot na primer sredi Strehovskih goric. Tu je še videti arhitekturo naših dedov. Njena preprostost priča o tem, da je morda pehanje za dobrotami današnjega dne vendarle pretirano. In bi morda vseeno včasih morali zategniti zavore časa.

Nova rubrika v Odmevih: Kjer je lepše kot doma

Vsi poznamo pregovor Povsod je lepo, doma je najlepše. A so v uredništvu Odmevov - predvsem glede na našo razvejano mrežo dopisnikov in dopisnic, po svetu in po Sloveniji - pregovor obrnili na glavo. Kolege so vprašali: Kje je še lepše kot doma?

Čez poletje bodo pripravljali odgovore na ta izziv in za tokratnega je poskrbel Boštjan Rous.

"Ota se zaj, ne filmajta tou, ka ednoga spijemo, pa te." Nas ob obisku prijazno okregajo domačini. Tam se ljudje še znajo ustaviti, posedeti, pokramljati … A ne o pretežkih temah.

"Kak kaže letina?" pobaram domačina. "Pa kelko telko bou. Lansko leto lekar malo boukše bilou." In o ženah doda: "Eh, žene so tak. Včasi so z nami. Žmetno v brejg ido. So bole manjarne te tak (smeh)."

To je tisto, kar pomirja. Nasmejani obrazi, brezskrbnost … Tudi če to ni. A bo že, še vedno je nakak bilou, pravijo možje. O politiki ne govorijo veliko. Pravijo, da ta še vino, ki ga v sodih počasi vendarle zmanjkuje, pokvari. Tudi pogled čez trto, tja proti ravnici, ki bi mi ga zavidal vsak vojščak, dobro dene. In še nekaj! Vedno, prav zares vedno, še nekdo pride! "Pa malo san büu pri klejti, pa san še odo doj gledat kak so ribe na jezeri." Tako me prišlek napoti na moje drugo mesto za umiritev. In sploh ni daleč od goric.

Gozd ponuja nekaj tudi za tiste, ki jih ribiški podvigi ne mikajo preveč. Foto: Televizija Slovenija
Gozd ponuja nekaj tudi za tiste, ki jih ribiški podvigi ne mikajo preveč. Foto: Televizija Slovenija

Saj ne, da bi bil strasten ribič. Pravzaprav imam od nekdaj zgolj željo, da bi si tako hladil živčke. In Vanek mi obljublja pravo pravcato pomiritveno terapijo. Hoja do vode skozi gozd ob zavetju ptičjega petja pa že sama po sebi pomirja.

V njem sta sicer še kapelica in izvir vode sv. Vida, celo zdravilne točke, a ni lepšega, kot pogled na spokojno vodo Bukovniškega jezera, nad katero se ob jutrih kadijo meglice.

Bukovniško jezero je poleti pravi raj na zemlji. Foto: Televizija Slovenija
Bukovniško jezero je poleti pravi raj na zemlji. Foto: Televizija Slovenija

"Res, to je nekaj fantastičnega. Ko vidiš te meglice, ko vidiš čez jezero in vidiš potem, kak se megla dviga, sonce se začne prebujati. In narava postane čudovita," mi pove domačin Vanek Zadravec. Pa je tudi čez dan lepo. Predvsem pa mirno, spokojno.

Takole ob ribarjenju pa si lahko oddahnemo tukaj v Prekmurju. Nama s snemalcem ustreza. Morda bo tudi vam … Če ste se na primer naveličali mestnega vrveža, novic o koronavirusu, politiki … Tukaj je samo mir!

Oddih in počitek v prekmurski idili