Dom v dobri sezoni obišče okoli 40.000 planincev. Število prenočitev se giblje med 10.000 in 12.000. Obisk je odvisen predvsem od poletnih vremenskih razmer v visokogorju. Foto: BoBo
Dom v dobri sezoni obišče okoli 40.000 planincev. Število prenočitev se giblje med 10.000 in 12.000. Obisk je odvisen predvsem od poletnih vremenskih razmer v visokogorju. Foto: BoBo
Kredarica
Medtem ko avgusta na Kredarici prednjačijo slovenski gostje, je drugače junija in julija. Predvsem je veliko obisk gostov iz Češke, Slovaške in Madžarske, pa tudi Avstrije, Italije in Nemčije. V hribe se podajo tudi drugi, denimo Japonci, Avstralci in Američani. Foto: BoBo
Kredarica
Danes so na Kredarici nameravali pripraviti posebno slovesnost ob 120. obletnici koče, vendar so jo zaradi slabe vremenske napovedi za danes in četrtek odpovedali ter jo prestavili na september. Danes je Kredarico celo pobelil sneg. Foto: BoBo
120 let koče na Kredarici

Prvo kočo na Kredarici so na zemlji, ki jo je kupil dovški župnik Jakob Aljaž, slavnostno odprli 10. avgusta 1896. Skromno prvotno kočo so prvič povečali leta 1909.

Ko je upravljanje po drugi svetovni vojni prevzelo Planinsko društvo Ljubljana-Matica, pa je leta 1954 dočakala še velik prizidek. Dodatni prizidek je zaradi vse večjega obiska sledil leta 1983.

Danes ima tako Triglavski dom 300 ležišč in 300 sedežev v jedilnici.

Vreme je tisto, ki najbolj kroji obisk
Dom v dobri sezoni obišče okoli 40.000 planincev. Število prenočitev se giblje med 10.000 in 12.000. Obisk je odvisen predvsem od vremenskih razmer v juliju, avgustu in septembru, ko se na Triglav odpravi največ ljudi.

Vreme je torej tisto, ki najbolj kroji vzpone na Triglav in obisk v domu na Kredarici. Ta je običajno odprt od sredine junija do začetka oktobra, zunaj sezone, ko se je na najvišjo slovensko goro mogoče podati le s cepinom in derezami, pa obiskovalce sprejmejo meteorologi, ki imajo v prizidku doma svojo postajo.

Letošnja sezona se je zaradi slabega vremena v juniju začela precej pozno, po dobrem juliju pa kaže na solidno sezono, če bo tudi avgusta vreme dobro. Višek sezone pričakujejo ta konec tedna, saj je vikend okoli 15. avgusta vsako leto najbolj udaren. Poleg tega je napovedano tudi dobro vreme.

Na Triglav vse več tujcev
Aleš Jenko
, vodja strokovne službe Planinskega društva Ljubljana-Matica, ki upravlja Triglavski dom na Kredarici, je dejal, da je planinstvo v Sloveniji v zadnjem obdobju zelo priljubljeno, predvsem opaža porast obiska tujih gostov. Ko se ti namenijo v hribe, se na vreme ne ozirajo toliko kot Slovenci, ki se na Triglav podajo ob zanesljivi vremenski napovedi in večinoma za konec tedna. Letos so zlasti sobote polno zasedene.

Medtem ko avgusta na Kredarici prednjačijo slovenski gostje, je drugače junija in julija. Predvsem je velik obisk gostov iz Češke, Slovaške in Madžarske, pa tudi Avstrije, Italije in Nemčije. V hribe se podajo tudi drugi, denimo Japonci, Avstralci in Američani. Pogosti obiskovalci so družine, celo pet- ali šestletni otroci v navezi osvajajo Triglav.

"Julijske Alpe so zato tako priljubljene, ker so koče med seboj sorazmerno blizu in so vse celovito oskrbovane," je pojasnil Jenko. Tako se tujci pogosto odpravijo na večdnevna popotovanja, vse več Slovencev pa se odloča za enodnevne ture.

Nekateri tako Triglav osvojijo v enem dnevu, drugi spijo bodisi na Kredarici bodisi v Domu Planika pod Triglavom ali koči na Doliču. Tako je tudi nemogoče reči, koliko ljudi vsako leto dejansko doseže vrh.

Vzdrževanje trikrat dražje kot v dolini
V Planinskem društvu Ljubljana-Matica si prizadevajo rešiti tudi ekološke težave na Kredarici. Tako so leta 1992 namestili prvih 20 sončnih celic, ki pretvarjajo sončno energijo v električno. Kasneje so ga močno povečali in ga leta 1998 dopolnili še z vetrnim generatorjem. Leta 1992 so vključili mobitel, sedaj pa ima dom normalno telefonsko povezavo. Leta 1994 so zgradili tudi zunanje suho stranišče, ki zaradi slabe izvedbe projekta ne deluje dobro, pojasnjujejo v društvu.

Kot pravi Jenko, so v pripravi projektne naloge za ureditev sanitarij oziroma čistilne naprave. Gre za strokovno zahtevno vprašanje, saj je problem Kredarice v tem, da na njej ni vode. Fekalne odpadke zato vsako leto konec sezone, ko izpraznijo greznico, odpeljejo v dolino. "Ekološki smo, kolikor je v teh razmerah le mogoče," je izpostavil Jenko.

Opozoril je tudi na finančno zahtevnost takšnega projekta, saj je že samo vzdrževanje doma na Kredarici zelo drago in stalno potrebno vlaganj. "Če se s prihodki od obiskovalcem pokrijemo, smo lahko že zelo zadovoljni," je dejal Jenko in dodal, da dobička ne poznajo, saj je vsako vzdrževanje objekta v visokogorju kar trikrat dražje kot v dolini. Že sama oskrba lahko poteka le s helikopterjem.


Planinsko društvo Ljubljana-Matica, ki upravlja Triglavski dom na Kredarici, je za danes načrtovalo posebno slovesnost, ki pa so jo zaradi slabe vremenske napovedi prestavili na september.

120 let koče na Kredarici