V gore le s primerno opremo, ki jo moramo seveda znati uporabljati, je poudaril Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS-ja in gorski reševalec. Foto: MMC RTV SLO/ K. T.
V gore le s primerno opremo, ki jo moramo seveda znati uporabljati, je poudaril Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS-ja in gorski reševalec. Foto: MMC RTV SLO/ K. T.
Primer klože. Foto: MMC RTV SLO/ K. T.

Pritiski na naš gorski svet so z rastjo obiska izjemni in le s preudarnim usmerjanjem obiskovalskih tokov, skupaj z urejeno in okoljsko sodobno infrastrukturo v gorah lahko dosežemo, da bomo gorski svet ohranili in ga doživljali tako zase kot tudi za prihodnje generacije.

Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar
Demonstracija uporabe plaznega nahrbtnika. Foto: MMC RTV SLO/ K. T.
"Na nekaterih smučiščih je dovoljeno, da lahko turni smučarji hodijo ob robu proge. Letos bodo tudi na Krvavcu omogočili tovrstne aktivnosti, imajo posebni paket za turne smučarje, in sicer lahko dvakrat na teden po zaprtju smučišča hodijo po sami progi in se potem do večera vrnejo v dolino," je povedal Planko. Foto: MMC RTV SLO/ K. T.

Kadar koli imamo na nogah dereze, je v rokah cepin in nikoli palice. Dereze in palice so lahko smrtonosna kombinacija.

Matjaž Šerkezi
Letos moramo spet govoriti o povečanju števila nesreč. Vsako leto presežemo lanskoletno številko. Lani smo prvič presegli številko 500, letos je številka že 519, je povedal Jani Bele. Foto: MMC RTV SLO/ K. T.
Matej Planko, Sašo Hrovat, Matjaž Šerkezi, Martin Šolar in Jani Bele (od leve proti desni). Foto: MMC RTV SLO/ K. T.
"Treba se je zavedati, da v gorah nismo sami, da smo gostje, da je tam domovanje prostoživečih živali, ki potrebujejo mir, določen prostor, v katerem preživijo te ekstremne zimske razmere. Ob tem še opozorilo, da naj ne uporabljamo pirotehničnih sredstev, ker to predstavlja stres zanje," je opozoril Sašo Hrovat iz TNP-ja. Foto: MMC RTV SLO/ K. T.
Pri fiksiranju psov, kot turni smučarji rečejo kožam, ki jih napnejo prek smuči in omogočajo hojo navkreber, je treba paziti, da jih ustrezno napnemo in da z njimi ne gremo prek robnikov, ker potem ne služijo svojemu namenu. Pogosto se nam zgodi, da moramo te kože montirati v neprijaznih razmerah, zato je dobro, da to natreniramo doma, svetuje Planko. Foto: MMC RTV SLO/ K. T.
Napotki gorskih reševalcev

Hoja v gore v zimskem času je zahtevna, vremenske razmere so težke, tudi zaradi snežnih plazov, zato zanjo potrebujemo veliko izkušenj. Če tega nimamo, je bolje, da gremo z vodnikom, vodnikom planinske zveze ali pa ostanemo doma, je na torkovi novinarski konferenci, ki je v zelo zimskih razmerah, predvsem nas je bičal močan veter, potekala na Krvavcu, dejal Šerkezi. Kot najboljšo možnost za tiste manj izkušene je svetoval obisk nižjih vrhov.

Za zdaj nas narava še ni obdarila z veliko snega, je pa zato v zadnjih tednih dogajanje močno zaznamoval močan veter. "V gorah sicer je sneg, nekje med 15 in 20 centimetri, odvisno od višine, zaradi intenzivnega vetra v zadnjih tednih pa je ta sneg spihan. Narejeni so nanosi in posledično nastaja trd, skorjast sneg, kar imenujemo kloža," je Šerkezi pojasnil eno od nevarnosti. Klože, te se pojavljajo v celotnem visokogorju, predvsem tam, kjer je sneg spihan, se ob hoji zlahka "odpeljejo", z njo pa tudi gornik, kar se lahko konča z zdrsom v prepad in morebitnimi poškodbami ali celo smrtjo. "Takih poškodb je ravno zaradi takih razmer v naših gorah vsako leto največ. Velja tudi previdnost: hoja po takem trdem zbitem snegu nujno terja dereze in znanje." Kot je opozoril Šerkezi, je zaradi vetra še toliko pomembneje, da smo v gorah primerni oblečeni in obuti in imamo primerno opremo. "Ob neprimernih oblačilih, pičlih oblačilih hitro pride do podhladitve in pa do resnih poškodb zaradi mraza."

Tudi v nižjih predelih je potrebna previdnost. Na nižjih območjih, kjer pa ni snega, je namreč še vedno veliko listja in pod tem listjem se skriva zmrznjen led. Na taki podlagi ob neprimerni obutvi in nepazljivosti hitro pride do padca, zvina ali pa tudi do resnih poškodb, opozarja Šerkezi.

Kakšna je primerna oprema?
Predvsem je pomembno, da imamo primerna oblačila in obutev, čelado in prvo pomoč. Neprimerna oblačila, premajhna ali pretanka, kaj hitro pripeljejo do podhladitve. Gorski reševalci se srečujejo z različnimi primeri. "Pridejo gor na Veliko planino ali pa na Krvavec v pičlih oblačilih, potem pa se srečajo s takšnimi razmerami in kaj hitro se zgodi, da zaidejo. Po pol ure nimajo več kaj, roke pomrznejo, niti nahrbtnika ne bo mogel odpreti ali si zapreti zadrge. Zato osnovna stvar: topla oblačila, vključno s kapo in rokavicami," je jasen alpinistični inštruktor.

V zimskem času je ob turi v visokogorje treba imeti t. i. lavinski trojček, ki ga sestavljajo lavinska žolna, s katero je mogoče izslediti izgubljene gornike), lopata in lavinska sonda, s katero lahko natančno določijo položaj človeka, potem ko ga enkrat reševalci najdejo. Lavinski trojček je obvezen, četudi gremo samo za eno uro v gore, je jasen Šerkezi.

Na nogah dereze, v rokah cepin
Uporaben pripomoček za številne gornike so tudi palice, a v zimskem času je treba nujno upoštevati določena pravila glede njihove uporabe. "Kadarkoli imamo na nogah dereze, je v rokah cepin in nikoli palice. Dereze in palice so lahko smrtonosna kombinacija. Z derezami, s temi zobci, lahko namreč hitro izgubimo ravnotežje in pademo, in če v rokah nimamo cepina, se na nekem strmem pobočju ne bomo ustavili. Torej, zložljive palice pospravimo v nahrbtnik," ne pušča dvoma.


Letos spet več reševanj v gorah kot lani
Gorski reševalci imajo vsako leto več dela. Lani so prvič presegli številko 500 reševanj, letos je številka že 519. V 14 primerih je šlo za smrtne primere, ravno pa poteka še iskalna akcija za planincem, ki se je izgubil na področju Triglava. "Številke so skrb vzbujajoče," je dejal Jani Bele, predsednik Komisije za informiranje in analize Gorskoreševalne službe Slovenije. "Glede na lansko zimo bi poudaril nekaj primerov, ki veljajo tudi za letošnjo zimo: lani je na Kredarici pozimi zapadlo 13 metrov snega, najvišja namerjena višina je bila 5,5 metra, in pričakovali smo, da bo zaradi tako velike količine snega veliko nesreč zaradi plazov. Imeli smo srečo: imeli smo le pet posredovanj gorske reševalne službe zaradi plazov. Izkazalo pa se je, ko začneš malo spraševati naokoli in pobrskaš po forumih, da je bilo nesreč zaradi plazov veliko več kot teh pet registriranih, a vse so se končale srečno. Predvsem zato, ker so udeleženci v teh nesrečah uporabljali potrebno tehnično opremo, ki jo svetujemo za obisk gora, ker so znali ravnati s to tehnično opremo, predvsem pa ker so ravnali po napotkih, ki so jih dobili na različnih prizoriščih. To je glavno: imeti pravilno opremo, jo znati uporabljati in imeti čim več izobraževanj," svetuje Bele.

Kaj narediti, če nas v gorah ujame tema ali megla?
Ko se znajdemo v situaciji, ko ni razlike med snegom in meglo, po navadi ljudje začnejo bloditi okrog, in to je pa tista najnevarnejša stvar, ki jo lahko naredijo, je pogost primer iz prakse navedel Bele. "V takih primerih lahko hitro zaidejo na težko dostopen teren ali kam padejo, poleg tega pa pri tem hitro izgubljajo tudi energijo. Kje se to dogaja? Največkrat se dogaja na hribih, ciljih, ki so pozimi lahko dostopni."

Kot zanimiv primer je navedel Snežnik, ki je pozimi lahko krasna destinacija, za katero ni potrebna posebna oprema, ob vremenskih nevšečnostih pa ta notranjski vršac hitro postane pravi pekel, sploh ker ni signala. "Praktično vsako leto imamo iskalne akcije na Snežniku, ko ljudje zaidejo z gazi in ne vedo več, kje so, in takrat je problem tudi, ker tam ni signala. Do zdaj smo imeli še vedno v vseh primerih srečo, da smo jih pravočasno našli. Ena skupina je imela to srečo, da je našla gozdarsko kočo, v katero se je zatekla," pove praktični primer izkušeni gorski reševalec.

Potrebni pripomočki za preživetje v naravi
Prva stvar so topla oblačila, druga stvar je pripomoček s prvo pomočjo, v kateri so še vžigalice, sveča in aluminijasta folija, našteje Bele. "To nam omogoča preživetje, z alufolijo se zaščitimo pred izgubo temperature, vžigalice in sveča nam pa pomagata, da si ali zakurimo ogenj ali si v snežni luknji dvigne temperatura vsaj za 2 stopinj in posledično lažje preživetje." Tudi on je opomnil na nevarnost, ki jo prinaša močan veter. Ta namreč izredno hitro odvaja našo toploto in do podhladitve nas loči le pol ure ali ura.

Če nas ujame noč, je najučinkovitejša stvar, da izkopljemo snežno luknjo. "Pri snežni luknji potrebujemo vsaj nekaj dodatne opreme, na primer cepin. S cepinom lahko kopljemo luknjo, še učinkoviteje pa jo bomo skopali s pomočjo opreme, ki jo imamo za zaščito pred plazovi. V luknji smo zaščiteni pred vetrom, v njej pa lahko tudi malo zaspimo. To ni težava, čeprav velikokrat slišimo drugače. Če malo zadremamo, ni nič narobe."

Turni smučarji v pričakovanju padavin
Snežnih padavin se zelo veselijo tudi turni smučarji, ki so letos za zdaj še precej nezadovoljni. Kot ugotavljajo v Planinski zvezi Slovenije, ima turno smučanje vse več presežkov. "To je gotovo trenutno športna dejavnost v gorskem svetu, ki je v največjem porastu. Ljudje dosežejo zadovoljstvo ob dosegi cilja in se potem s toliko večjim veseljem odpeljejo v dolino in v večini primerov lahko to počnejo na predelih, ki so manj obljudeni oz. manj obiskani," je nov trend navedel generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Matej Planko. Da smučanje dobro izvajamo, potrebujemo ustrezno opremo. Pred začetkom sezone je tako treba dati poskrbeti za ustrezno nabrušene robnike, da lahko potem tudi samo smučanje izvajamo varno.

"Vedno, ko se odpravimo na turno smučanje, potrebujemo lavinsko žolno, ki jo takoj damo na sebe, lopato in sondo. Ko gremo kam višje, v zahtevnejše predele, pa zraven obvezno spadajo tudi cepin, dereze, čelada. In t. i. serenači, ki nam tudi omogočajo, da lahko s smučmi napredujemo po tršem in zahtevnejšem terenu," je osnove za varno turno smuko naštel Planko. Seveda je treba turo dobro načrtovati, med samim vzponom pa med drugim poskrbeti za zadostno razdaljo med udeleženci (pri vzponu vsaj 10 metrov) in varno prečenje izpostavljenih mest, in sicer tako, da takšno mesto smučarji prečijo posamično.

V zadnjem času vse več turnih smučarjev upravlja tudi t. i. plazovni nahrbtnik. "S tem, da sam plazovni nahrbtnik bistvu ne pomeni večje varnosti, samo omogoča nam večjo možnost preživetja, če nas plaz že odnese, pri tem pa je pomembno, da si ga pravilno nadenemo," je še poudaril Planko.

Pritiski na naš gorski svet so z rastjo obiska izjemni in le s preudarnim usmerjanjem obiskovalskih tokov, skupaj z urejeno in okoljsko sodobno infrastrukturo v gorah lahko dosežemo, da bomo gorski svet ohranili in ga doživljali tako zase kot tudi za prihodnje generacije.

Podpredsednik Planinske zveze Slovenije Martin Šolar

Kadar koli imamo na nogah dereze, je v rokah cepin in nikoli palice. Dereze in palice so lahko smrtonosna kombinacija.

Matjaž Šerkezi
Napotki gorskih reševalcev