Podobe Slovenije
(6)
Praznik kostanja
Namesto vitovskega maronija so postregli z italijanskih gozdnim kostanjem. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič
Prikaz nabiranja kostanja
Na 16. prazniku kostanja so pokazali, kako kostanj nabirajo. Moški ježice klestijo z dreves, ženske pa jih pobirajo s tal. Delo je predvsem za ženske boleče oziroma "bodeče"! Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič
Praznik kostanja
Pomerili so se tudi v žaganju lesa. Predvsem kostanjev les je izjemno trden, v gradbeništvu pa cenjen predvsem zaradi tanina, naravne zaščite lesa. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič
Praznik kostanja
Vitovski maron so si obiskovalci lahko ogledali v eni sami košarici, ki jim jo je uspelo nabrati. Zanj je značilno, da ima na sadežu temnejše proge in da je precej večji od drugih vrst kostanja. Foto: MMC RTV SLO/Mojca Dumančič
VIDEO
Slaba sezona za kostanj

Dodaj v

Ni ga čez "vitovski maroni" - ki pa ga letos ni

Namesto "vitovskega maronija" - italijanski "gozdni kostanj"
22. oktober 2012 ob 13:29
Vitovlje - MMC RTV SLO

Vitovci se ne dajo! Čeprav so jim suša, kostanjeva šiškarica in rak pobrali letino znamenitega maronija, so praznik kostanja vseeno pripravili in kostanj kupili v Italiji.

Tradicionalni, že 16. praznik kostanja je tako kljub vsemu bil, le da na prireditvi niso pripravljali domačega kostanja, ampak so ga več kot osemsto kilogramov kupili kar čez mejo, v Italiji, in ga spekli več tisoč obiskovalcem dvodnevnega praznika.

Marko Kompara, predsednik Kulturno-turističnega društva Vitovlje, trdi, da ljubiteljev kostanja niso razočarali: "Do sitega so se tokrat lahko najedli italijanskih 'gozdnih kostanjev'… Res pa je, da niso tako dobri, tako sladki in veliki, kot je naš - vitovski maroni. Toda letos smo ostali brez njega … Škoda je ogromna, saj prav vitovski maroni za marsikoga pomeni dodaten zaslužek!"

V gozdovih okoli Vitovelj so nekdaj rasli kostanji na več kot sto hektarjih, danes je le še desetina teh kostanjevih nasadov, pa še v njih so letos veje povsem prazne, brez ježic.

Kostanjeva šiškarica uničuje nasade
Največ škode v kostanjevih nasadih naredi kostanjeva šiškarica, ki se izjemno hitro širi in je ni mogoče zatreti s kemičnimi sredstvi. Edini mogoči ukrep je sprotno odstranjevanje in uničevanje okuženih delov rastlin. Škodo bi lahko učinkovito zmanjšali le z naravnim sovražnikom - parazitsko osico, ki živi na Kitajskem. Gabrijel Seljak s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica pravi: "Osica se je dobro obnesla na Japonskem in v ZDA, pred nekaj leti so jo vnesli tudi v Italijo. Žal pa k nam vnos osice za zdaj še ni dovoljen. Tudi ko bo, s to parazitsko osico šiškarice ne bomo povsem uničili, jo bomo pa vsaj omejili, njen uničevalni pohod zajezili."

Pri nas se je kostanjeva šiškarica prvič pojavila leta 2005, ko so odkrili štiri žarišča. S pravočasnim pobiranjem šišk so škodljivca uspešno zatrli. Leta 2007 so znova odkrili okužena kostanjeva drevesa na pobočju Sabotina. Čeprav so nasad uničili, je bilo prepozno in šiškarica se je razširila v bližnji gozd ter napadla pravi kostanj. Od tam nadaljuje uničevalni pohod po vsej državi. Okuženi so Vipavska dolina, slovenska Istra in del Dolenjske, z Bizeljskega se širi proti Mariboru, kjer so drevesnice pravega kostanja. Sloveniji se približuje kostanjeva šiškarica tudi iz Hrvaške.

Na pokušini še kvaterniki, vahtniki, golaki …
Za vitovskim maronijem, ki so ga letos pobrali le nekaj deset kilogramov – za razstavo na vitovskem prazniku, pa prav nič ne zaostajajo stare in že skorajda pozabljene sorte kostanja. To so "golaki", "kvaterniki", "vahtniki", "objaki", "maronice" ... Večina poimenovanj se nanaša na čas obiranja. Prvi dozorijo "kvaterniki" - zadnjo nedeljo v avgustu, zadnji v sezoni pa so "vahtniki". Ti drobni kostanji so namreč zreli in zares sladki šele "za vahte", torej okoli prvega novembra.

Ob letošnjem prazniku so pripravili tudi nekaj zanimivosti o zgodovini tega jesenskega sadeža. Ime kostanj izhaja iz grške besede "kastanan". Z Bližnjega vzhoda so ga v Evropo prinesli stari Rimljani. Pravi kostanj raste le v južni Evropi, severni Afriki in v toplih predelih srednje Evrope. V Sloveniji so kostanjevi nasadi na sedemnajstih odstotkih gozdnih površin, predvsem tam, kjer je dovolj vlažno. Drevo zrase od 20 do 25 metrov, doseže pa lahko častitljivo starost – tudi tisoč let!

Peciva, mineštre, pite in … kostanjev sladoled
Vitovske gospodinje, poznane po slastnih kostanjevih štrukljih in poticah, pa kostanjevem pireju ali mineštri in drugih kostanjevih specialitetah, so presenetile tudi s kostanjevim sladoledom. Resda ne vitovsko-maronskim, pa vendarle.

Za vse tiste, ki bi ga rade pripravile tudi doma – so priskrbele recept. Potrebujete torej 50 dag kostanja, 5 dcl mleka, 2 žlici sladkorja in še posebej 25 dag sladkorja, 2 dcl vode, 2 dcl sladke smetane, 1 dcl ruma in en vaniljev sladkor. Kostanj skuhajte, olupite, pretlačite z dvema žlicama sladkorja in prekuhajte v mleku. Nato skuhajte sladkorni sirup (2 dcl vode in 25 dag sladkorja in vaniljin sladkor), ga prelijte prek kostanja, dodajte rum in stepeno sladko smetano. Posodo s tako pripravljenim kostanjem postavite v večjo posodo z ledom in mešajte v ledu, dokler se zmes ne zgosti. Zamrznite. Kostanjev sladoled okrasite z vejico dišeče mete.

Fotografije in besedilo: Mojca Dumančič, Nova Gorica

Praznik kostanja
Praznik kostanja
Praznik kostanja
Praznik kostanja
Prijavi napako
Komentarji
skriti
# 23.10.2012 ob 15:04
Franjop
Ne, praznik je posvečen domačemu vitovskemu maronu! Sicer se strinjam, da praznik nekako zgubi na pomenu, če je potem kostanj od drugje.
Je pa en večji problem kot ta, da se slabo letino nadomesti z italijanskim kostanjem, da ni novih nasadov kostanja...
lao wai
# 23.10.2012 ob 05:10
Pravi kostanj raste le v južni Evropi, severni Afriki in v toplih predelih srednje Evrope. ???
na Kitajskem tudi . . kupiš ga lahko skozi vse leto, zdaj pa še posebej ( je zelo poceni ) . . .
Kanjec
# 22.10.2012 ob 19:38
Eh, pa ta kostanj :)
evaevi
# 22.10.2012 ob 15:20
Zanimiv članek,
ki me je navdušil nad Vitovljami in vitoveljskimi vrstami kostanja
drugo leto se udeležim prireditve,
Vitovljam želim, da bo kostanj bolje obrodil
skriti
# 22.10.2012 ob 19:54
Bravo, lep dan namenjen avtohtoni sorti kostanja!
Franjop
# 22.10.2012 ob 23:06
"Bravo, lep dan namenjen avtohtoni sorti kostanja!"

Italijanskemu?
Kazalo