Hrvaška se jim je zamerila, mi je povedala družba s štajerskega in ljubljanskega konca. V kampu Lucija so že vrsto let sosedje. Morje ob slovenski obali resda ni tako lepo kot na Hrvaškem, je pa v Luciji odlična družba ‒ v soboto je za zabavo skrbel Niko s harmoniko ‒ in veliko možnosti za rekreacijo. Ko ni prevroče, odidejo na sprehod po okoliških gričih, letos so na novo označili tri krožne pohodniške poti: iz Portoroža do Pirana (9 km oz. dve uri in pol), do Strunjana (12 km; 3 ure) ali do Seče (9 km; 2,5 ure). Cene so podobne kot v kampih v Istri. Parcela velikosti 88 kvadratnih metrov pavšaliste stane 4700 evrov. Za ta denar bi lahko v kampu obnovili dotrajane sanitarije, pripomnim, a se ne dajo in mi raje ponudijo kozarec rdečega.

Ob koncih tedna v kampu ni prostora
Videti je, da epidemija niti malo ne kvari počutja gostov. Vse se zdi tako kot nekoč, s to razliko, da so v zaprtih prostorih razkužila in da je na voljo nekaj parcel manj, saj mora biti med njimi dovolj prostora. Nekaj metrov stran, takoj za vhodom, se je utaborila skupina študentov. Ostali bodo do srede in uporabili turistične bone. Čas jim hitro mineva, s pivom so dobro založeni, za zabavo dosti več niti ne potrebujejo. Do 22. ure so lahko glasni, nato hitro pridejo varnostniki, ki so letos po pritožbah krajevne skupnosti Lucija neusmiljeni. So pa komaj našli prostor za šotor, ob koncu tedna je kamp odlično zaseden, v veliki večini gre za slovenske goste. Tako je že od začetka junija, ko so (z dvomesečno zamudo) začeli sezono. Cena standardne parcele je 20 evrov na noč (doplačilo za elektriko: 4,50 evra), odrasla oseba mora plačati po 14 evrov. Par bo tako odštel dobrih 50 evrov na dan.

Sredi turističnega vrveža zaprt hotel Lucija
Če lahko v avtokampu za turistične bone par ali štiričlanska družina preživi en teden, je drugače v portoroških hotelih in apartmajih. Nočitev v apartmaju je praviloma višja od 200 evrov, hotelska soba z zajtrkom pa bo družino prišla še precej več. Odprta je večina hotelov, razen tistih iz hotelske skupine Remisens. Presenetljivo, če ne kar škandalozno, je zaprt hotel Lucija. Tega družinskega hotela z odlično lokacijo očitno letos sploh ne bodo odprli, zaprt je tudi priljubljeni zunanji bazen na plaži. V juliju in avgustu bi bile sobe zagotovo dobro zasedene in hotel na vrhuncu poletja ne bi posloval z izgubo. Težko se je znebiti vtisa, da so lastniki raje potožili, da jim je koronakriza uničila sezono in se zadovoljili z državno pomočjo.

Luknjast beton ob pristanišču
Portorož se je v zadnjih letih spremenil na bolje, a vse poteka prepočasi. "Kakšno prijetno podrobnost je vendarle mogoče odkriti," nam je povedal Matjaž iz Ljubljane, redni gost Piranskega zaliva: "Nekaj pozitivnih sprememb je v tem času vendarle bilo, predvsem na področju urejanja mirujočega prometa, prenovljena je promenada na glavni plaži, nastala je urejena pot po polotoku Seča, zdi se, da bolje skrbijo za čistočo, od letos so novi pomoli na plaži Metropol. A ravno ta plaža, letos sicer uradno zaprta, z dotrajanim betonom ostaja eden od madežev, slab vtis dopolnjuje zanemarjena okolica zapuščenega kompleksa Taverna. Neverjetno luknjast je tudi beton ob portoroškem pristanišču, ki ga vsaj zadnjih nekaj let niso niti za silo zakrpali."

Za kopanje v bistrem morju bo treba malce ven iz Portoroža
Portoroška plaža s pomoli v soboto ni spominjala na mravljišče kot tisti zadnji junijski podaljšani konec tedna, saj sonce ni tako močno pripekalo. V lokalih je bilo živahno, v njih so ob poslušanju sodobnih ritmov večinoma posedali mladi. Najdete lahko tudi prijetnejše kotičke z bolj bistrim morjem, kot so polotok Seča, študentska plaža, Fornače, piranska promenada in punta, skozi predor je blizu tudi Strunjan. Tisti, ki poletne dneve pogosteje preživljajo v Portorožu, pogrešajo povezano varno kolesarsko pot od Lucije do Pirana. Prebijanje med pešci ali avtomobili ni ravno družinam prijazno. Najbrž ne bi bilo narobe uvesti tudi kakšne ladijske linije na tej povezavi. Portorož bo tako za vse, ki bodo bone unovčili ob slovenskem morju in se nastavljali "z belimi klobuki in s poljubi na obrazih," kot je v 80. letih prepevala skupina Bazar (Portorož 1905), še prijetnejši. Butičnega turizma, o katerem razmišlja minister Počivalšek, pa v Portorožu še dolgo časa ne bomo videli ...