Zagovorniki kolesarjenja opozarjajo, naj oblasti raje omejijo prostor množici restavracij, ki zasedajo pločnike in trge mesta. Foto: Reuters
Zagovorniki kolesarjenja opozarjajo, naj oblasti raje omejijo prostor množici restavracij, ki zasedajo pločnike in trge mesta. Foto: Reuters

S prvim majem letos bodo znamenite praške ulice v najstrožjem središču mesta, ki so označene kot območje za pešce, zaprli za promet s kolesi vsak dan med 10.00 in 17.00. Med drugim se s kolesom ne bo dalo več priti do največjih turističnih znamenitosti češke prestolnice - Venčeslavovega trga, Starega mestnega trga z znamenito uro, živahne Karlove ulice, ki vodi do istoimenskega 600 let starega mostu, in Stare judovske četrti.

Prepoved kolesarjenja je kolesarski lobi označil za "transportni populizem" in opozoril, da je bilo kolesarjev v Pragi že do zdaj opazno manj kot v drugih evropskih prestolnicah. Mestne oblasti so nedavno postavile cilj, da meščani do leta 2020 vsaj pet odstotkov poti opravijo s kolesom, a temu odstotku se niso še niti približali.

"Težava je prostor"
"Nismo proti kolesarjem, težava je v prostoru,"
po poročanju Guardiana odgovarjajo na praški mestni upravi in dodajajo, da je pristop do kolesarjenja popolnoma drugačen kot na primer v Köbenhavnu ali Amsterdamu, ki slovita po izredno razvejanih kolesarskih stezah in celo parkiriščih za kolesa. "Na območjih za pešce bi morali imeti prednost pešci, ne kolesarji. Vsakodnevno prihaja do sporov med njimi. To je jedro problema," je dejal Oldřich Lomecký.

Kolesarji se s tem ne strinjajo in opozarjajo, da bo v najstrožje središče mesta, tudi v območja, rezervirana za pešce, še vedno imelo dostop okoli tisoč avtomobilov s posebnimi dovolilnicami. "Podatki kažejo, da so v zadnjih desetih letih avtomobili zbili 21 pešcev, kolesarji pa le tri," so opozorili v skupini za podporo praškim kolesarjem in dodali, da je v mestu 900 osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev, kar je dvakrat več kot v nekaterih zahodnoevropskih mestih.