Razveseljivo je, da se število kolesarskih prekrškov in nesreč v Ljubljani zmanjšuje. Foto: Alenka Ropret
Razveseljivo je, da se število kolesarskih prekrškov in nesreč v Ljubljani zmanjšuje. Foto: Alenka Ropret
Policijski inšpektor in pomočnik komandirja PP Ljubljana Center Boris Krajnc tudi sam veliko kolesari, tako rekreativno kot skoraj vsak dan v službo. Foto: Peter Podbevšek
Ena najljubših tras sogovornika je tista od Ljubljane prek Litije in Trebeljevega nazaj v Ljubljano. Iz centra Ljubljane se nabere skoraj 80 kilometrov.
Prometnih nesreč kolesarjev je v naseljih 4-krat več kot zunaj naselij. Foto: Peter Podbevšek

Če se boste vozili iz Litije čez Trebeljevo v Ljubljano, ga boste morda kdaj srečali, ko se bo peljal mimo vas na svojem Bianchiju. Srečali pa ga boste tudi na ljubljanskih kolesarskih stezah, kajti v službo se vozi s kolesom, tudi če je dež.
Torej je odličen sogovornik, ki se poklicno zavzema za čim večjo varnost kolesarjev v prometu, hkrati pa si želi tudi čim več kolesarjev na cestah.

Pred dvema dnevoma sem kolesaril po Prešernovi cesti v Ljubljani. Na razdalji samo enega kilometra, sem se, ker sem bil previden jaz, no v polovici primerov tudi drugi udeleženci, 6-krat izognil nesreči. In to na cesti, kjer je kolesarska infrastruktura dobra. Nekako se zdi, da so, vsaj v mestu, kolesarji najbolj ranljivi udeleženci v prometu. Kakšno je vaše mnenje?
Se strinjam. Sam se ukvarjam s cestnim kolesarstvom, kolesarim pa tudi po mestu in opažam, da bi bili kolesarji, če ne bi bili sami dovolj previdni, zelo ogroženi udeleženci v prometu, posebej v mestu. Seveda pa je za ogroženost kolesarjev v prometu kriva delno, govorim za Ljubljano, tudi pomanjkljiva infrastruktura. Mesto bi sicer rado, da je kolesarjev vedno več, da se ljudje namesto z avtomobilom v službo raje pripeljejo s kolesom, a še niso naredili dovolj. Pohvalil bi sistem Bicikelj, je pa še precej rezerve pri sami infrastrukturi, mislim predvsem kolesarske steze.
Trenutno, do 16. junija, policisti izvajate poostren nadzor nad kolesarji in preventivne dejavnosti pod imenom Kolesarji, previdno naokrog. Kakšen je namen akcije, kakšne so te dejavnosti?
Policija akcijo izvaja v sodelovanju z Javno agencijo za varnost prometa. Namen akcije je ozaveščanje kolesarjev, da bi sami čim več storili za svojo varnost, poleg tega pa seveda opozoriti tako pešce kot voznike motornih vozil na prisotnost kolesarjev v prometu. Cilja sta dva, in sicer zmanjšanje števila umrlih in huje telesno poškodovanih in povečati uporabo čelade tudi v naseljih.
Ali takšne akcije zaležejo ali povzročajo le jezo med kolesarji, ki pravijo, da jih le lovite ravno na tistih mestih, kjer veste, da bo kazni veliko.
V preteklosti, recimo pred desetimi leti, se morda še ni tako veliko delalo za skrb za varnost kolesarjev v prometu in seveda tudi komentarjev v javnosti, češ da lovimo prekrškarje tam, kjer vemo, da je prekrškov veliko, ni bilo. Ker pa se zadnja leta na tem področju dela precej več, posebej z namenom, da bi se preprečile tiste najhujše posledice (v letu 2012 je v prometnih nesrečah umrlo 12 kolesarjev, leto prej dva več, a od leta 2010 število umrlih na srečo pada), pa je seveda ukrepov zoper kršilce in tudi takšnih komentarjev več. Razveseljivo pa je, da se število prekrškov zmanjšuje.
Boste v dotični akciji o odnosu do kolesarjev opozarjali tudi druge udeležence v prometu?
Kadar koli izvajamo takšne dejavnosti, akcije, pa ne samo na področju večjega zagotavljanja varnosti kolesarjev ali pešcev, nismo ciljno nikoli usmerjeni samo na te udeležence, ampak obravnavamo enakomerno vse udeležence v prometu. Opozarjamo recimo voznike na kolesarje in seveda tudi obratno. Je pa seveda res, da dejanosti, ki so primarno namenjene recimo kolesarjem, kot je za zdaj, izvajamo vedno v pomladnem obdobju, ko se število kolesarjev v prometu precej poveča.

Kot kakšno ocenjujete kolesarsko kulturo v Sloveniji glede spoštovanja cestnoprometnih pravil?
Glede na to, da sem tudi sam kolesar, večinoma se vozim zunaj naselij, osebno opažam naslednje. Tisti, ki se rekreativno ukvarjajo s kolesarstvom, bolj spoštujejo prometne predpise, uporabljajo čelado, so bolj pozorni na druge udeležence v prometu kot kolesarji, ki se večinoma vozijo po mestu, recimo jim dnevni kolesarski migranti, tisti, ki se s kolesom vozijo v službo. Delno najbrž k več prekrškom pripomore to, da je največ kolesarjev na cesti v času prometnih konic. In ker se jim morda mudi, bi radi prihranili kakšno minuto, naredijo zato kakšen prekršek več. Bi si pa sam želel, da bi bila kolesarska kultura še bolj razvita, kot je recimo na Nizozemskem, ker bi tako preprečili še kakšno nesrečo, navadili avtomobiliste na kolesarje na cesti ... Moram pa vseeno v bran slovenskih kolesarjev reči, ker sem delal leto in pol na Kosovu, kjer so kolesarji nespoštovani udeleženci v prometu in smo v primerjavi z njimi Slovenci vseeno zgleden kolesarski narod.

Kje, v naseljih ali zunaj naselij, je več kolesarskih nesreč in kje več prekrškov?
Lahko vam postrežem s podatki, ki jih je pripravila Javna agencija za varnost prometa. Ti pravijo, da je prometnih nesreč kolesarjev s posledicami vsaj 4-krat večje v naseljih kot zunaj naselij. 2012 je bilo nesreč kolesarjev v Sloveniji v naseljih 1.003, zunaj naselij pa 205. Če pa pogledamo vrste prekrškov, pred sabo imam podatke Policijske postaje Ljubljana Center, so na prvih treh mestih napačna stran oz. smer vožnje, sledita pa vožnja pod vplivom alkohola in vožnja skozi rdečo luč. Se pa tudi na področju omenjene policijske postaje število prekrškov zmanjšuje.

Še nekaj konkretnih situacij. Če sem prav prebral predpise, sme pešec hoditi po kolesarski stezi, če ni pločnika? Ampak … a ni to potem popolnoma enako, kot če bi kolesar vozil po pločniku?
Če obstaja poleg vozišča pločnik, je pločnik namenjen pešcem, vozišče pa vozilom, tudi kolesarjem, tako da mora kolesar izbrati v takem primeru cesto, ne pločnika. Če ni pločnika in je samo kolesarska steza, lahko, kot ste že rekli, pešec hodi ob desnem robu kolesarske steze, a tako da ne ovira kolesarjev. Moram pa dodati, da se zgodi tudi kar nekaj kršitev pešcev, ki hodijo po kolesarski stezi, čeprav je ob njej tudi pločnik. To je seveda prekršek in v teh primerih lahko ukrepamo tudi zoper pešce.

Kako hitro smejo voziti kolesarji? Po kolesarski stezi pravila pravijo da do 25 km na uro. Kaj pa če je kolesar hitrejši in zato vozi po cesti, čeprav je zraven tudi kolesarska steza? Je to dovoljeno?
Tam, kjer je poleg ceste urejena kolesarska steza, se morate peljati po kolesarski stezi. Ne glede na to, da ste se morda sposobni peljati več kot 25 kilometrov na uro, ker se peljete recimo s cestnim kolesom. Kjer je kolesarska steza, se mora kolesar peljati po stezi oz. uporabljati tisti del vozišča, ki je primarno namenjen določeni vrsti vozila in to je v takih primerih kolesarska steza.

Vemo, da kolesarji, razen tistih s tekmovalno licenco, ne smejo voziti drug ob drugem. Ali ne bi bilo bolj varno, če se recimo za skupno kolesarjenje zbere skupina 10 kolesarjev, da avto prehiti pet parov kolesarjev kot pa 10 posameznih, ker je tako kolesarska kolona daljša?
Tako je. Zakon dovoljuje, da se kolesarji z licenco in ki izvajajo trening, lahko v spremstvu vozila vozijo drug ob drugem. Drugi kolesarji se vzporedno zunaj naselij po cesti ne smejo voziti, četudi se jih zbere recimo več deset, kot se jih zbere na dolski ali barjanski rundi. Ne gre toliko za oviranje prometa, da ji recimo avtomobili ne morejo prehiteti dovolj hitro, ampak gre vseeno v prvi vrsti za njihovo varnost.

Lahko kolesarji po kolesarski stezi vozijo drug ob drugem?
Nikjer to ni konkretno opredeljeno. Torej prepovedano ni. Bi pa rekel, da ni posebej zaželeno, tako zaradi lastne varnosti kot tudi zaradi neke splošne kolesarske kulture.

Še ena pomembna zadeva. Ali novo kolesarsko infrastrukturo in tudi tako imenovane črne točke rešujete in odpravljate skupaj policija, lokalne skupnosti in tudi kolesarji? Obstaja kakšna delovna skupina, ki se posvetuje med sabo?
Policija sama pri načrtovanju kolesarskih stez ne sodeluje. Sodelujemo pa pri tehničnem prevzemu ceste, kolesarske steze … kjer ugotavljamo, ali je prometna signalizacija ustrezna, da lahko cesta pridobi uporabno dovoljenje. Se pa strinjam, da bi bilo dobro, če bi se pri načrtovanju kolesarske infrastrukture med seboj posvetovali tako policisti, projektanti, izvajalci kot tudi uporabniki, se pravi kolesarji.

Rekli ste že, da ste tudi sami kolesar. Se tudi na delovno mesto pripeljete s kolesom? Katera je vaša najljubša kolesarska tura za trening?
Se, tudi v službo se pripeljem s kolesom, tudi danes sem se, čeprav dežuje. Drugače redno kolesarim, že 10-krat sem bil na maratonu Franja. Rekreativno grem pa največkrat iz Ljubljane po desnem bregu Save do Litije čez Trebeljevo in nazaj v Ljubljano.

Še vaš napotek za varnejše kolesarjenje!
Uporabljajte kakovostno kolesarsko čelado, pazite na lastno varnost in čim več kolesarite.
Uroš Bonšek