Ladje povzročajo kar nekaj škode, kazijo podobo mesta, za nameček pa še potniki, ki preplavijo mesto, v njem ne zapravijo kaj dosti. Foto: EPA
Ladje povzročajo kar nekaj škode, kazijo podobo mesta, za nameček pa še potniki, ki preplavijo mesto, v njem ne zapravijo kaj dosti. Foto: EPA

Odločitev, ki se je napovedovala kar nekaj časa, pomeni veliko zmago za domačine, naveličane orjaških ladij, ki ne samo, da motijo idilično mestno veduto, ampak predstavljajo tudi določene nevarnosti, kot se je izkazalo junija, ko je ena od teh ladij treščila v pristan in turistično ladjico.

Tu je tudi okoljski davek, ki ga terjajo te ladje, saj kritiki pravijo, da valovi, ki jih povzročajo, prispevajo k eroziji že tako potapljajočega se mesta.

Junijski protesti proti turističnim križarskim ladjam. Foto: EPA
Junijski protesti proti turističnim križarskim ladjam. Foto: EPA

Nekatere ladje bodo zdaj preusmerili na terminala Fusina in Lombardia, kar pomeni, da bodo ostale na drugi strani beneške lagune, proč od osrednjih otokov.

Večletna razprava

"Začenši danes bomo zmanjšali število turističnih križark, ki pljujejo mimo Giudecce in San Marca, še posebej večjih," je povedal italijanski minister za infrastrukturo in promet Danilo Toninelli.

"Cilj je do leta 2020 preusmeriti v druga pristanišča okoli tretjino vseh turističnih križark, ki že imajo rezervacije za Benetke. O velikih ladjah govorimo že 15 let, pa se ni nič premaknilo. Te plavajoče palače bodo zdaj začele pluti drugam."

To napoved so objavili po protestih v mestu glede namnožitve velikih potniških ladij, katerih potniki nato preplavljajo staro mestno jedro, zapravijo pa praktično nič.

Razprava, kako omejiti množični turizem v Benetkah, sicer traja že dolgo, kakšnih konkretnih ukrepov pa kljub vrsti pobud za zdaj še ni videti.

Od aprila do oktobra se v Benetkah izkrca okoli 32.000 potnikov s turističnih križark dnevno. Avgusta se nad mesto zgrne še dodatnih 465.100 dnevnih obiskovalcev, 2,2 milijona pa jih v mestu prespi.