Iskanje
Predlogi
Odbojka
Hokej
Tenis
Rezultati iskanja
Zaradi testiranja je dodanih umetnih 2 sekunde delaya.
Zaradi testiranja je dodanih umetnih 2 sekunde delaya.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
OH LUCY! / JAP, ZDA / 2017 Režija: Atsuko Hirayanagi / Scenarij: Atsuko Hirayanagi, Boris Frumin / Igrajo: Shinobu Terajima, Josh Hartnett, Kaho Minami, Kôji Yakusho, Shioli Kutsuna, Megan Mullally, Reiko Aylesworth, Nick Gracer, Liz Bolton, Miyoko Yamaguchi, Hajime Inoue, Hiroaki Miyagawa, Stefanie Arianne, Leni Ito, Calvin C. Winbush, Eddie Hassell, Todd Giebenhain in drugi Komična drama … Osamljena, slabo plačana pisarniška delavka iz Tokia, Setsuko, je ženska v srednjih letih s skromnimi veščinami in majhnimi možnostmi. Je praktično brez prijateljev, nima ljubimca in zdi se, da niti nima kakšnega posebnega življenjskega interesa. Kot osamljena verižna kadilka preživlja delovne dni med pisarno in kadilnico, v sterilnem okolju japonske pisarniške kulture, zgrajene ob pomoči vsiljivih, čeprav tovariških napisov in navodil… Nekega delovnega jutra, ko na podzemni postaji čaka na vlak, postane priča samomoru nekega moškega, ki bi se moral kakor ona odpraviti v službo, pa se je odločil, da bo tisto jutro končal pod tračnicami. Istega dne v službi opazuje kolega, ki je tik pred upokojitvijo in sprejema čestitke svojih neiskrenih sodelavcev. Res turoben dan, ki z vso brezobzirnostjo pokaže na dve možnosti, ki ji še ostajata – ali samomor ali upokojitev! Toda vse se spremeni, ko jo nepričakovano obišče Mika, frivolna nečakinja sredi dvajsetih let in jo prepriča, da namesto nje vskoči v tečaj angleščine, ki je že plačan vnaprej. Toda največje presenečenje je nenavadni učitelj angleščine, s še bolj nenavadnimi metodami učenja, ki Setsuko najprej pripravijo do tega, da se začne spreminjati , nato celo odpotuje za svojim učiteljem v ZDA …
Režija: Emmanuel Finkiel / Scenarij: Emmanuel Finkiel / Igrajo: Mélanie Thierry, Benoît Magimel, Benjamin Biolay, Shulamit Adar, Grégoire Leprince-Ringuet, Emmanuel Bourdieu Film temelji na avtobiografskem romanu Marguerite Duras, pisateljice, avtorice dramskih iger in besedil za filme ter esejistke. Velja za eno najpomembnejših predstavnic sodobne francoske literature. Pariz, 1944. Marguerite in njen mož Robert Antelme sta aktivna člana odporniškega gibanja. Ko Roberta deportira gestapo, se začne njena agonija čakanja na njegovo vrnitev. Marguerite se dobiva z Rabierjem, lokalnim kolaboratorjem, in tvega vse, da bi rešila Roberta, za katerega ni jasno, ali ji res hoče pomagati, ali pa le pridobiti informacije o protinacističnemu delovanju.
Michelangelo je izjemno nadarjenost za kiparjenje in slikanje pokazal že v rosnih najstniških letih, ko ga je pod svoje okrilje vzel Lorenzo Medičejski Veličastni, pri katerem je Michelangelo nekaj časa prebival in se izobraževal. V oddaji bomo skozi pripovedi iz biografij Giorgia Vasarija in Ascania Condivija spoznali nekaj podrobnosti iz Michelangelovega življenja, skozi pripovedi in mnenja različnih gostov pa bomo bolje spoznali Michelangelove vidnejše umetnine ̶ Davida, fresko v Sikstinski kapeli in grobnico papeža Julija II. ̶ pa tudi njegova manj znana dela.
Enaindvajsetega avgusta 1968 so Češkoslovaško zasedle vojske držav Varšavskega pakta pod vodstvom Sovjetske zveze. S tem se je začel konec praške pomladi. Čez nekaj dni strahu, zmede in upanja se je češkoslovaška politična delegacija odpravila na pogajanja v Moskvo, nekateri so šli prostovoljno, nekateri na silo. Predsednik republike Svoboda, šef partije Dubček in drugi so bili pred težko odločitvijo. Na začetku so pogumno in častno zavrnili nespodobne sovjetske zahteve, navsezadnje pa so vsi – z eno izjemo – popustili in podpisali t. i. moskovske zapisnike.
Lepa Vida velja za enega največjih ohranjenih slovenskih ustnih folklornih izročil in mitoloških motivov, ki se je ohranil v ljudski baladi. Prav arhetipskost Lepe Vide jo je naredilo nesmrtno, saj gre v njenem primeru za enega najmočnejših simbolnih likov, katerega obravnava se pojavlja skozi vso zgodovino. Njegova vsebinska kontroverznost je tolikšna, da bo še dolgo lahko navdih različnim obravnavam in interpretacijam. Zanimiva in ilustrativna je misel Antona Ocvirka: »Čim bolj daleč je človek od Lepe Vide, tem bližji ji je, čim bližji ji je, tem bolj daleč je od nje. Vsakdo nosi Lepo Vido v sebi, pa vsakdo hrepeni po njej« . Potem, ko je Prešeren objavil leta 1832 v Kranjski čbelici pesem Od Lepe Vide, je ta ljudska balada vstopila v nov svet in Lepo Vido postavila na pot arhetipa hrepenenja. Ivan Cankar jo je ustoličil kot svoje zadnje dramsko delo, Prešernovi žerjavi so se tu dvignili še višje. Hrepenenje je postalo hrepenenje po neskončnem. Lepa Vida je stopala naprej strmo po poti slovenske književnosti, doživela je preko sedemdeset različnih literarnih obdelav. Če je Cankarja navdahnila Prešernova Lepa Vida, pa je Cankar izzval s svojim delom Rudija Šeliga. Njegova Lepa Vida hrepeni po hrepenenju samem. Šele hrepenenje naredi človeka za človeka je resnica, ki jo že stoletja prinaša Lepa Vida in ta resnica ima ne le slovenske pač pa svetovne razsežnosti. Je obče človeška. Pri realizaciji filma, ki je nastal v produkciji Dokumentarnega programa TVS, so sodelovali avtorji: scenaristka Nuša Ekar, režiser Božo Grlj, direktor fotografije Jure Nemec, montažer Martin Kastelic
Iskrena izpoved leta 1931 rojene Lidije Drobnič nam ponuja vpogled v življenje predvojne uradniške družine, ki je največ hudega doživela med vojno in zlasti po njej, ko so komunistične oblasti 18-letno Lidijo zaprle v taborišče Verdreng na Kočevskem. Oče, ki je bil avstrijski častnik in pozneje Maistrov borec za severno mejo, je otroke strogo vzgajal. Mama, izučena klobučarka, je po poroki ostala doma. Veliko so se selili, med vojno pa so živeli v Ljubljani, kjer je Lidija doživela okupacijo in potem delovanje Osvobodilne fronte ter pobijanje vidnih predstavnikov predvojnih tradicionalnih strank. Pred domačo hišo so streljali tudi na Lidijinega brata, ki je bil sprva privrženec Osvobodilne fronte, a je kmalu spoznal, da komunistično streljanje Slovencev po ulicah ne vodi v osvoboditev. Krogla, ki je priletela iz sosednje vile, ga je za las zgrešila, potem se je raje umaknil v tujino. V šoli se je Lidija pridružila organizaciji, ki je med dijaki in študenti širila demokratične ideje ter nasprotovala komunističnemu režimu in njegovi represiji. Tam je spoznala tudi svojega moža Antona Drobniča, prvega generalnega državnega tožilca po osamosvojitvi Slovenije. Režim je organizaciji prišel na sled in poleg Antona ter številnih drugih so aretirali in zaprli tudi Lidijo. V taborišču Verdreng, opuščeni kočevski vasi, je bila priča strahotnemu mučenju in poniževanju: »Kričali so, da nas bodo vse pobili … To je bilo ponižujoče, ampak nas niso strli,« se tega obdobja spominja Lidija. Po poroki z Antonom Drobničem je uspešno doštudirala pravo in bila med drugim tudi odvetnica. Po demokratičnih spremembah se je z vso energijo predala političnemu delu pri Krščanskih demokratih in pozneje Novi Sloveniji. Srčika njenega življenja pa je bila vedno družina: štirje otroci, ki sta jih imela s pokojnim možem Antonom, ter kopica vnukov in pravnukov, ki se med sabo odlično razumejo.
V BBC-jevi dokumentarni oddaji psihologinja prof. Uta Frith pojasni, kaj je avtizem in kako se je njegovo poznavanje in razumevanje spreminjalo skozi čas. Motnje avtističnega spektra namreč preučuje že več kot 50 let. V oddaji spoznamo zelo različne osebne zgodbe avtistov.
Ptičica visoko na drevesu uživa v miru in tihoti vse dokler se ne pojavi nezaželen gost. Predrzna gosenica bi pohrustala kar vse zelene liste, za katere je ptičica tako lepo skrbela. Razvije se spopad, medtem pa živalci ne opazita, da jima diha za vrat še nekdo in ta nekdo hrepeni po okusnem prigrizku.
Gledate nevarnosti v oči? Ne skrbite, super Bor vas bo rešil, saj se je vendar odločil rešiti svet. In to čisto sam, no, eno pikico mu bo pomagal tudi Lovro. Supernjaka sta že v akciji, tako kot super Leon! S kakšnimi super močmi se bo boril on in kako mu bodo pri tem pomagala čudežna jabolka? Kriškraš supernjaki, srečno in pogumno!
Pepe je risal, skakal, pel, nosil, dirkal, oblikoval, se malo tudi poškodoval – vse zato, da bi bile naloge, ki so mu jih dajali otroci iz vse Slovenije uspešno opravljene. Kako mu je šlo od rok, boste izvedeli v oddaji.
Pika in Izabela sta se podali na dolgo pot. Odločili sta se raziskati Bruselj. Temeljito sta si pripravili načrt in poskrbeli za vsako podrobnost. V tujini ni isto kot v domovini, čeprav je to naša širša domovina. Plan je sledeč. Obisk slovenskega veleposlanika. To je zelo pomembno, kajti, če se ti karkoli pripeti, se lahko obrneš tja po pomoč. Obisk parlamentarca, saj želita iz prve roke izvedeti, kako je poskrbljeno za mlade. Po naključju v Hiši evropske zgodovine srečata skupino otrok, ki govorijo slovensko. Res zanimivo. Ugotovita, da so bruseljski vaflji in ocvrt krompirček najboljši na svetu.
Rumeni Vesna, Zoja in Jan zastopajo OŠ Nove Jarše, vijolični Peter, Vid in Val pa OŠ Sostro. V 17. oddaji tekmovalci odgovarjajo na vprašanja o energijskih virih, svetovnih voditeljih in slavnih portretih. Ekipi sta podobno uspešni v labirintu in v hitrih celicah, h končnemu rezultatu pa bo prispeval tudi brihtolin. Kdo bo hitrejši pri prepoznavanju glasbil, osebnih imen in podnaslovov knjižnih uspešnic sage Harry Potter? Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Dvaintrideset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe.
V Infodromu smo ob informativnem dnevu obiskali Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. V Infogromu boste izvedeli, kaj o tem, da mladi po Evropi s stavko in shodi opozarjajo na podnebne spremembe, menijo učenci Osnovne šole Dušana Muniha z Mosta na Soči. Pogovarjali smo se tudi s šahistko Tajo, ki je na odlični poti, da postane najmlajša slovenska velemojstrica, in vam predstavili Izzivalce, novo dokumentarno serijo za mlade. V prispevku nastopa mladi kamnosek Svit, ki si je zadal cilj v kamen izklesati netopirja.
