Suggerimenti
Nessun risultato trovato.
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Nessun risultato trovato.
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Risultati della ricerca
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
V času, ko se pripravljamo na zimo, v oddaji S-prehodi opozarjajo na naravne lepote, ki se nahajajo na čezmejnem območju. Ljubitelji narave že tradicionalno prehajajo meje in pogosto poznajo sosednje kraje celo bolje od domačinov. Možnosti jesenskega odkrivanja naravnih biserov je veliko, menita Tomaž Zorman, vodja Naravovarstvene nadzorne službe v Parku Škocjanske jame in varstveni biolog ter navdušen ornitolog Domen Stanič.
Slovenski kmetje v Italiji predstavljajo pomemben branik slovenstva na ozemlju, kjer živi narodna skupnost. S predanostjo ohranjajo stik s koreninami, z uspehi pa utrjujejo temelje novim generacijam. Kljub izredni volji in priznani kakovosti pa se vse težje prebijajo skozi množico nesmiselnih zakonskih omejitev, okoljevarstvenih določil in kupe dokumentacij. O uspehih slovenskih pridelovalcev v Italiji in težavah s katerimi se vsakodnevno soočajo govorita Mateja Gravner, iz cenjene vinogradniške in vinarske družine iz Oslavja ter podpredsednik Kmečke zveze, Andreje Bole.
Tokratno oddajo so namenili črno belim podobam. Fotografija v današnji družbi izgublja svojo dokumentarno in umetniško moč. Vsakdo se že ima za fotografa, le redki pa še razvijajo na stotine digitalnih zapisov. Med svetle izjeme vse bolj negotove prihodnosti fotografije sodita razstavi, ki sta te dni na ogled v Trstu in Piranu. Prva je posvečena velikemu mojstru, tržaškemu fotoreporterju Mariu Magajni. Obrazi Pirana pa je že tretja v nizu diptihov, ki nas opominjajo, da so fotografije pravzaprav odraz zgodb, ki jih razjeda čas. V oddaji predstavljajo življenjske zgodbe Zdenka Bombeka, avtorja razstave »Obrazi Pirana« in edinstvene trenutke ujete v objektiv fotoaparata Maria Magajne, ki jih predstavlja kustos razstave Andrej Furlan.
Tržaški Slovenci, še posebej Križani, Kontovelci in Nabrežici, a tudi širša slovenska javnost, so danes lahko ponosni na pomembno pridobitev – Ribiški muzej traškega primorja, ki so ga septembra odprli v Križu po 16 letih napornega dela. Povpraševanje po obisku je že zelo veliko, saj muzej pripoveduje še ne dovolj poznano zgodovino slovenski ljudi, ki so živeli na obalah Tržaškega zaliva. Kaj ponuja na ogled nov muzej in kako pomembna je pridobitev te etnografske zbirke sta povedala Franko Košuta, predsednik Kulturnega društva Ribiški muzej tržaškega primorja in Franco Juri, direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran.
Kras nas jeseni vabi s paleto toplih barv, mikavne pa so v tem letnem času tudi bogato obložene mize gostišč na Tržaškem in Goriškem, ki v sklopu prireditve »Okusi Krasa« ponujajo gurmanske užitke s tradicionalnimi jedmi. Slovensko deželno gospodarsko združenje s prireditvijo že 15 let skrbi za prepoznavnost svojih članov. Ugleda in priznanja več kot stoletne tradicije na domačih tleh si želijo tudi vinogradniki s Proseka, pradedje danes svetovno znanega penečega vina. Okušanje kraške tradicije v družbi Nika Tenzeja, predsednika Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in Žarka Bukavca, mladega vinogradnika, ki obuja zahtevno pridelavo domačega vina.
Za slovenskimi turističnimi delavci je po prvih ocenah rekordna sezona. V občini Piran, ki velja za eno najbolj turističnih v Sloveniji, so v treh poletnih mesecih zabeležili 491 tisoč nočitev. Povečalo se je predvsem število tujih gostov. Tudi v sosednji deželi Furlaniji Julijski krajini so s turističnim obiskom zadovoljni. Pred romantično kuliso gradu Miramar se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta fotografiralo 120 tisoč obiskovalcev z vseh koncev sveta. Kaj zanima turiste, ki obiščejo naše kraje, kako doživljajo naš čezmejni prostor in kako povezani so med seboj turistični ponudniki ob nekdanji meji, so skušali izvedeti v družbi Tanje Sternad, turistične vodičke v Furlaniji Julijski krajini in Črtomirja Špacapan, direktorja RRA Severna Primorska.
»Dnevi evropske kulturne dediščine« se prvi teden v oktobru odvijajo v več kot 30-tih državah, tudi Sloveniji in bližnji Italiji. Že tretje leto zapored se z bogatim programom v vseslovensko dogajanje vključujejo tudi slovenske šole in kulturna društva na Tržaškem. O zanimivih načinih odkrivanja in ohranjanja kulturne dediščine ter pomenu, ki ga ima za razvoj krajev ter narodne zavesti, je tekel pogovor s predstavnico piranskega društva Anbot Natalijo Planinc in koordinatorjem projekta v Italiji, Borisom Pangercem.
Najmlajši predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji poznavanje maternega jezika utrjujejo tudi v družbi priljubljene otroške revije Pastirček, ki jo že 70 let izdaja založba Goriška Mohorjeva. Pod okriljem najstarejše slovenske tiskarne v Italiji izhaja tudi tednik Novi glas, ki je v duhu racionalizacije pred 20 leti nastal z združitvijo dveh katoliških listov. O današnjem poslanstvu katoliškega tiska, pomenu medijskega pluralizma in težkem finančnem položaju Goriške Mohorjeve se pogovarjajo z Marijanom Markežičem, urednikom Pastirčka in Jurijem Paljkom, urednikom Novega glasa.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Forum Tomizza je že od leta 2000 platforma kulturne in intelektualne refleksije družbenih dogajanj. Na njem se srečujejo ljudje, ki si želijo sprememb in taki, ki želijo s soočanjem in dialogom razumeti, kaj se dogaja v naši družbi. Od vsega začetka je rdeča nit prireditev meja, ki pa se je letos utrdila in postala zid. Kaj se je zgodilo, zakaj smo se po letih hrepenenja po svobodi in padcu meje, ogradili z zidovi in ograjami? S temi vprašanji se v oddaji ukvarjajo s pomočjo Irene Urbič in doc. dr. Vladke Tucović.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Mlade generacije bralcev skorajda ne segajo več po tiskanih časopisih, malo sledijo tudi radiu in televiziji, saj krajše novinarske in druge zapise spremljajo le preko spleta. Žal je tudi slednjih zelo malo, saj naj bi se mladi - tako namreč slišimo - ne zanimali za dogajanje v družbi. K sreči pa številne svetle izjeme s svojim delom in oglašanjem v medijih zavračajo to splošno prepričanje in dokazujejo, da želijo svoje misli in prepričanja deliti z javnostjo. Tak primer so na primer člani uredništva mladinske priloge Primorskega dnevnika – Š.U.M., ki vsak teden postavljajo na rešeto to, kar se dogaja na čezmejnem območju. Tudi drugi aktivni pisci si želijo imeti v družbi predvsem svoj prepoznavni prostor, v katerem lahko sprožijo debato in se lotevajo aktualnih tem.
Mlada igralka Patrizia Jurinčič v Slovenskem stalnem gledališču navdušuje s svojim avtorskim delom »Moj devetsto«, za katerega je prejela tudi študentsko Prešernovo nagrado. Obetavni tržaški igralki je oder domačega slovenskega gledališča poznan že iz srednješolskih let, študij na Ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa ji je odprl vrata tudi v produkcije slovenske prestolnice. Klepet se suče okoli ljubezni do gledališča in glasbe ter pogledov na čezmejni ustvarjalni prostor.
V soboto bomo obhajali svetovni dan knjige. Slovenci pa smo edini, ki praznik knjige obeležujemo cel teden - najbrž zato, ker smo se kot narod ravno s pisano, predvsem pa tiskano besedo lahko postavili na politični zemljevid. O knjigah, branju in literarnem ustvarjanju se pogovarjajo z literarno kritičarko Tatjano Rojc.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Naslov oddaje S-Prehodi je nastal iz poglobljenega razmisleka o novih dinamikah, ki zadnja leta nastajajo na obmejnem območju med Slovenijo in Italijo, tj. v krajih, kjer živi slovenska narodna skupnost. Dejstvo je, da meje med državama že nekaj let ni več in čeprav je v vsakdanjih pogovorih in navadah še vedno prisotna, se je na omenjenem območju marsikaj že spremenilo. Čedalje več je namreč stikov med slovenskim in italijanskim prebivalstvom, več je skupnih pobud, istočasno pa se je v marsikaterem pogledu spremenilo tudi samo stanje in vzdušje znotraj slovenske manjšine. Nov čas je namreč prinesel številne spremembe, ki označujejo prehod v nov čas, katerega se prebivalci tega območja verjetno premalo zavedajo. Naslov oddaje se torej navezuje na miselno prehajanje v nov čas, ki se izraža tako v navadah kot v postopni spremembi mišljenja. Posledično postaja tudi prehajanje državne meje ustaljena in čedalje pogostejše navada, ki nedvomno spodbuja spoznavanje in zato tudi razumevanje soseda ter razmišljanje o in delovanje v skupnem prostoru. V oddaji se torej opiramo tudi na prehode iz preteklih miselnih okvirov v nove. Oddaja je na sporedu vsak torek, ob 18. uri na TV Koper in poteka večinoma v živo, v obliki studijskega pogovora. V njej z zanimivimi gosti iz obeh strani nekdanje meje predstavljamo uspešna sodelovanja na različnih področjih: kulturi, gospodarstvu, znanosti in družbeno političnemu življenju. Poleg reportaž, ki jih redno objavljamo v vsaki oddaji, štiri letno pripravljamo tudi oddaje, ki so v celoti posnete na terenu.
Pomlad je čas dobesednega in prenesenega prebujanja, čiščenja in pospravljanja. Za mnoge tudi čas resnejšega razmišljanja o sprememba, ki bodo odločilno vplivale na boljše, bolj kakovostno življenje. Pot od načrtovanja do izvedbe sprememb pa ni vedno kratka in lahka. Načinov in metod zato, da obrnemo stran, je k sreči veliko, v oddaji S-prehodi spoznamo dve s pomočjo Barbare Žetko, napredne izvajalke metode EFT – tapkanj in dr. medicine Joachimom Grossom, učiteljem Zen meditacije in programa Celostnega obvladovanja stresa s pozornostjo.
Slovenija naj bi aprila sprejela prvo skupino beguncev. Skupno naj bi poskrbela za 863 ljudi, ki je svoje domove zapustilo z željo po varnem in srečnejšem življenju. V deželi Furlaniji Julijski krajni skuša na novo zaživeti več kot tri tisoč prosilcev za azil. Pomoč pri iskanju strehe nad glavo, učenju jezika in vključevanju v družbo jim nudijo različne organizacije in številni prostovoljci. Njihove izkušnje, predvsem pa primeri dobrih praks, so lahko zgled vsem skupnostim, ki se soočajo z izzivi sobivanja v večkulturnem okolju. Na poti do boljšega življenja jim Matej Iskra pomaga v okviru italijanskega Konzorcija za solidarnost, prostovoljka Blanka Štibilj, pa je mrežo pomoči zanje spletla kar sama.
Neveljaven email naslov