Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

življenjski slog - Arhiv

Na lepše

V novi sezoni oddaje Na lepše se bomo osredotočali na zgodbe in kraje, ki se dotikajo preusmerjanja turističnih tokov in so izven klasičnih turističnih poti. Mednarodni turizem namreč eksponentno raste. Digitalizacija in hiperpovezljivost pa sta v zadnjem desetletju močno spremenili turistično industrijo, naše potovalne navade in tudi koncept promocije destinacij. Več o tem pa v reportaži iz Blejskega strateškega foruma. V luči preusemeritve turističnih tokov smo obiskali odmaknjeno in pozabljeno Zakojško grapo, ki predstavlja veliko skrivnost Cerkljanske in se hkrati odpira kot nov turistični produkt. Glede na aktualno dogajanje smo pripravili zgodbo iz destinacije Podčetrtek, ki je letošnja prejemnica prestižnega priznanja EDEN za evropsko destinacijo odličnosti. Projekt spodbuja razvoj trajnostnega turizma v Evropi. Vsaki dve leti nagrajuje in promovira manjše in manj poznane destinacije, ki jih odlikujejo bogata, lokalna in avtentična ponudba. Letošnja vodilna tema izbora je bila turizem dobrega počutja. Za konec pa vas čaka še reportaža o dogodku Masterclass Rebula, ki je v Goriška Brda privabil največje vinske strokovnjake in hkrati na enem mestu združil pridelovalce rebule iz obeh strani meje. S tem dogodkom so briški vinarji rebulo še močneje pozicionirali na police vinotek, na vinske karte restavracij, Slovenijo pa na turistični zemljevid resnih vinskih destinacij.

Po sledeh Bauhausa, 100-letnica najvplivnejše šole umetnosti

Je lahko tudi umetnost zanimivo vodilo za popotnika? V Nemčiji se letos tema ponuja kar sama. Ob 100-letnici Bauhausa, ene najvplivnejših šol umetnosti vseh časov, bomo obiskali Berlin, Dessau, Celle in Weimar, kjer se je vse skupaj tudi začelo. Bauhaus je dal mnoge pomembne smernice za moderno arhitekturo, oblikovanje, gledališče, slikarstvo in celo fotografijo. Morda so njegove posledice bolj prisotne v svetu, kot se zavedamo in morda zvabi na pot tudi gledalce, ki se sicer ne zanimajo toliko za umetnost …

Križarjenje po Bližnjem vzhodu

Križarjenja so dober način odkrivanja sveta, saj so ladje kot ogromni hoteli, ki te vsak dan pripeljejo v nov kraj. Ogledali si boste Dubai, Abu Dhabi in najstarejšo arabsko državo z enim zadnjih sultanov na svetu. Oman je arabski feniks in slovi po največji operi na Bližnjem Vzhodu, predvsem pa po odličnem medu. Obiskali bomo tradicionalnega čebelarja in preverili, koliko ima skupnega s slovensko tradicijo.

Lihtenštajn - 300 let kneževine

Če si majhen, je dobro, da si originalen. Tega se v Lihtenštajnu še kako dobro zavedajo. Ena najmanjših držav sveta spada danes tudi med najbogatejše in najbolj inovativne. V letu, ko praznujejo 300 let ustanovitve, bomo spoznali eno najstarejših plemiških družin v Evropi, ki si danes deli oblast z ljudstvom, izvedeli bomo, kakšna je bila vloga pri prvem pristanku na Luni in kako se kneževina povezuje tudi s Slovenijo.

Piknik pod slamnikom

Slavica Smrdel ima za seboj pisano paleto kulinaričnih izletov. Napisala je dve kuharski knjigi (Navdih in Jedi naših starih mam) in vrsto priročnikov za peko. Več kot 25 let prireja kuharske delavnice z različno tematiko; za otroke, odrasle, diabetike. Delovne izkušnje je pridobivala v Avstriji, kot vodja kuhinje je vrsto let delala v Postojnski jami. Zadnja leta ustvarja v centru Ljubljane, kot vodja kuhinje v Hotelu Central Union Hoteli, kjer so jo obiskovalci vzljubili tudi po zaslugi tematskih večerij; najprej je raziskala kulinarične poti Franka Sinatre in večere združila z glasbo. Od znanih Slovencev s področja glasbe je sodeloval maestro Mojmir Sepe. Slavica Smrdel že dve desetletji sodeluje z Regionalnim RTV centrom Koper-Capodistria, zato je večer posvetila tudi kuharskim sopotnicam v oddaji Dobro jutro, Karin in Erter, ki sta večeru vdahnili okus Mediterana. Trenutno ustvarja v kuhinji Hotela Union in raziskuje vrednost vrtnic in drugih cvetlic v kulinariki.

Ciper

Ciper je otok z bogato kulturo, zgodovino in številnimi naravnimi lepotami. Spoznali bomo, kako je delitev otoka vplivala na usodo ljudi in celo živali, kakšna priložnost je sončna energija za državo, ki jo je močno prizadela zadnja gospodarska kriza in kako država, ki slovi predvsem po lepih plažah in čistemu morju, vzgaja tudi nove smučarske šampione.

Naj vam tekne: Biseri morja

V tokratni oddaji se bomo potopili v prostranstva morskega dna in spoznavali zaprte bisere Jadrana. Za trdim oklepom se skrivajo užitni mehkužci, ki so posejani vzdolž našega zaliva. Školjke so vse bolj cenjene in prepoznane kot dragoceno živilo. Klapavice, ki so najbolj razširjene, so bogate s cinkom in selenom, pomembnima mineraloma, ki krepita imunsko odpornost, vitamini, vsebujejo pa tudi veliko železa. Klapavice in druge školjke bomo pospremili na poti z morja v ponev, pokazali tehnike čiščenja in nekaj drugih koristnih napotkov, zato se nam bo v oddaji pridružil školjkar Mitja Petrič iz Mytilusa, kar je latinsko ime za klapavico, pred 15-imi leti so pridobili prvo koncesijo za gojenje užitnih klapavic na Debelem rtiču in kasneje pridobili vodna dovoljenja na vseh treh gojitvenih območjih slovenske obale: v Sečovljah, v Strunjanu in na Debelem rtiču.

Avstralija

Geografsko je Avstralija dežela z veliko različnimi podnebji – od krajev, kjer sneži, do neskončnih suhih puščav in vsega vmes. Avtohtone sestavine, od katerih za mnoge nimamo niti slovenskega imena, imajo okus po odpornosti, upornosti, po boju za preživetje. Hkrati avstralska klima omogoča gojenje tropskih sadežev, ki jih pridelujejo v – iz našega srednjeevropskega in zmernopodnebnega vidika – prav smešno ogromnih količinah in raznovrstnosti. Posamezni predeli pa dovoljujejo tudi gojenje rastlin in živali, ki so Evropejcem bolj domače. Prvi človeški prebivalci, Aboridžini, so se v Avstraliji naselili pred 60.000 leti, morda celo bistveno prej. S seboj so prinesli bumerang, kopje in prednike dingov ter zaživeli v lovsko-nabiralniški družbi, močno povezani z naravo in naravnimi viri. So eno od najstarejših ljudstev na svetu in še danes posedujejo drobce znanja od svojih začetkov. A v kuhinji bosta ata in vnukinja pripravila glavno jed-mesne zavitke z listnatim testom za sladica pa mini Pavlove z mangom in pasijonko. Ko gre vnukinja po meso, pa svojega mesarja Franca sreča samega v mesnici, a še večje presenečenje pa sledi v jedilnem kotu, ko jo babi in ata presenetita z izletom.

Ambienti

Tokrat vam v oddaji pokažemo tri primere mladih parov, ki ne le da se jim je dalo … njihove zgodbe ne kažejo zgolj tipične mladostne zagnanosti, ampak so tudi navdih glede premišljenosti načrtovanja, zrelosti izvedbe, jasne bivalne vizije, predvsem pa so dokaz, da mladosti nikakor ne smemo podcenjevati. Ogledali si boste moderno hišo v Murski Soboti, idilično hišo z vrtom na Čekovniku nad Idrijo in izjemno prenovljeno mansarde v staromeščanski stavbi v Mariboru.

Šrilanka

Po koncu državljanske vojne se je začel hiter vzpon bisera Indijskega oceana. Šrilanka je danes druga najbogatejša država južne Azije glede na bruto domači proizvod na prebivalca. Spoznali bomo različne skupnosti, ki sobivajo na otoku, šrilanške izbrisane, kako je cunami spremenil način življenja in kakšne priložnosti se pletejo med Šrilanko in Slovenijo.

Dobrote morja ali z morja na krožnik

Slovenci v povprečju pojemo dobrih 10 kg rib na leto, po podatkih EU pa med državami obstajajo enormne razlike, Portugalci denimo pojedo petkrat več, takoj za njimi so Španci in Litvanci. Slovenski ribiči ohranjajo ribolovno tradicijo, čeprav je ulov iz leta v leto bolj skromen. Pogledali bomo v mreže, kjer se tudi v najbolj vročih mesecih najdejo še sardele ter stavili na najboljši ribji file in vam pokazali, da priprava ribe ni zahtevna, kar še posebej velja za tople dni, ko lahko ribje jedi pripravljamo tudi na žaru in na prostem. Andreja Radin prihaja z ribiške družine in je k nam prinesla ulov z ribarnice na Markovcu.

Romunija

Območje današnje Romunije naseljeno že od začetkov evropske poselitve. Na teh tleh je živela najstarejša evropska človeška civilizacija, znana kot tripoljska kultura. Za življenje je namreč to področje izjemno ugodno: napaja ga Donava, ki se na koncu zliva v Črno morje, po sredini pa se vijejo Karpati, ki še danes ponujajo dobre priložnosti za lov. V tokratni oddaji ata in vnukinja pripravljata za prilogo-Mamaliga (polenta), za glavno jed-Tokičura (svinjina v pikantni omaki) in sladica-Palačinke s čokolado in marmelado. Ata, babi in vnukinji se zdi zanimivo, da Romunija nosi ime dežela, ki je na prvi pogled ne bi povezali s starim Rimom, pa ima ime prav po njem. Romunija namreč pomeni rimsko ozemlje, ki je nastalo, ko so v 2. stoletju Rimljani osvojili del sedanjega ozemlja Romunije ter tamkajšnja plemena podvrgli procesu romanizacije – rimsko civilizacijo so vtkali v vse pore družbe tudi v kulinariko. A tudi tokrat mora vnukinja do mesarja za sveže meso, a tam odkrije, da se njen mesar Franci res nenavadno vede pred ogledalom. Babica pa jih v jedilnem kotu že nestrpno pričakuje.

Maroko

Danes gremo v Maroko, za tiste filmske sladokusce je tu doma Casablanca film in tako večen kot je ta film je tudi večna maroška kuhinja. Maroška kuhinja je kulinarična zvezda severne Afrike. Mnogi kolonialni in trgovski vplivi so se tu presejali in združili. Ker je na križišču mnogih civilizacij, je kolaž arabske, berberske, mavrske, francoske, bližnjevzhodne, sredozemske, iberske in judovske kuhinje. dežela leži v puščavski regiji, ima eno od najbolj eksotičnih in okusnih kuhinj na svetu. Posebno noto daje maroški kuhinji sadje, suho in sveže – marelice, datlji, fige in rozine, če naštejemo samo najpogostejše. Piščančje jedi in jedi iz golobjega mesa radi začinijo s sokom soli in limon. Izjemnega pomena so tudi oreški: pinije, mandlje in pistacije uporabljajo v raznolikih in nepričakovanih kombinacijah. Ata in vnukinja pripravljava za našo lačno babi njihovo tradicionalno je Tadžin z mesnimi kroglicami in kruh r'gajef, za testo bova uporabila kar testo za pico iz njihove ljube pekarne. A tokrat gre vnukinja k svojemu mesarju, ki pa jo pričaka s svojim vajencem.

Brda - slovenska Toskana

Brda krasijo griči, na katerih uspevajo odlična vina, ki so ime Slovenije ponesla v svet. Skromnost in zagnanost je vinarje in gostince ponesla do zvezd, tudi zato Goriška Brda mnogi vzporejajo s Toskano. V naši deželi opojnih trenutkov smo naredili postanek v novem arhitekturnem biseru vinarja Edija Simčiča, kuharski navdih pa smo iskali v dolini Soče, kjer je doma soška postrv in kjer se ribiči trudijo z vzrejo te avtohtone vrste. Soška postrv je tisti krožnik, ki ga kuharski mojstri s ponosom pripravijo turistom z vseh vetrov, svojo različico gastronomske zapovedi Posočja nam predstavi Matjaž Šinigoj iz restavracije Mediterraneo v Hotelu Perla v Novi Gorici.

Portugalska

Tokrat se odpravljamo na bivši konec sveta, Portugalsko, seveda predno so odkrili, da se poleg stare Evrope na zemlji nahajajo še drugi kontinenti sveta. Portugalska kulinarika se na eni strani opira na izvirno kmečko hrani dežele, na drugi pa na bogato portugalsko tradicijo potovanj in odkrivanja sveta. Zaradi močne navezanosti na morje so pomemben del prehrane ribe, sploh polenovka, in morski sadeži, poleg tega pa portugalska hrana temelji še na kruhu, rižu, začimbah, sladicah in suhomesnatih izdelkih. Portugalska morska hrana je vrhunska, po mnenju marsikaterega kuharja celo najboljša na svetu, zelenjava je napita s soncem, obrana v idealni fazi zrelosti in sproti porabljena, govedo in ovce se pasejo na cvetočih pašnikih, prašiči rijejo po želodih v hrastovih gozdovih. Za glavno jed bosta pripravila ata in vnukinja Arroz de Marisco – morska enolončnica z rižem. Ta enolončnica velja za enega od sedmih portugalskih čudes. Za sladico pa tokrat gre vnukinja v slaščičarno po rulado in na tržnico, kjer jo branjevka zopet ne pusti do besede. Med tem, ko se hrana pripravlja, pa babica ( Ljerka Belak ) tokrat prebira portugalsko literaturo.

Belfast

Severna Irska je domovina ene od reprezentanc, ki so presenetile na UEFA EURO 2016. A kakšna usoda čaka britansko regijo in njeno prestolnico po Brexitu? Protestanti želijo pripadati Veliki Britaniji, katoliški republikanci bi Severno Irsko raje videli kot del Republike Irske. Sto let po velikonočni vstaji, ki je privedla do državljanske vojne in delitve Irske, je vprašanje prihodnosti še toliko bolj aktualno.

Kuhamo z Erter - Hrana za hitre prste

Poletje je tudi čas vrtnih zabav in sprejemov. Za sproščeno vzdušje na banketih potrebujemo znanje in izkušnje ter veščine pripravljanja hrane in poznavanja pravil primernega vedenja. Slavnostni uradni sprejemi od nas zahtevajo poznavanje simfonije protokola, o čemer nas je podučila strokovnjakinja za poslovno komuniciranje in bonton, Ksenija Benedetti. Svojevrsten izziv pa je tudi priprava hrane, mojster cateringa David Bais je razgrnil pestro paleto možnosti priprave t. i. finger fooda oziroma hrane, ki jo uživamo z enim grižljajem.

Mavricij

Tokrat gremo v bližino Afrike, na velik otok Mavricij. To je otok sredi Indijskega oceana, 2000 kilometrov jugovzhodno od Afrike, kraj, ki je edinstven v mnogih pogledih, tudi po tem, da je edini znani kraj, kjer je živel danes že izumrli ptič dodo. Republiko Mavricij sicer sestavlja več otokov, poleg Mavricija še otok Rodrigues, ki leži še 500 kilometrov bolj vzhodno v morju, in več zunanjih otokov. Mavricij je tudi naravni raj. Obkroža ga več kot 150 kilometrov belih peščenih plaž, zalive pa pred odprtim morjem varuje tretji največji koralni greben na svetu. V bližnji okolici leži še 49 majhnih, nenaseljenih otokov, od katerih so mnogi naravni rezervati za ogrožene vrste. Znan je po svoji pestri flori in favni, veliko vrst je endemičnih. V družinski kuhinji danes delava njihovo najbolj tradicionalno jed Rugaj, ki je ena od najbolj tipičnih mavricijskih jedi, prava kreolska poslastica, za sladico pa bo vnukinja šla iskati v pekarno različne vanilijeve sladice. A tudi tokrat jo na poti v pekarno ustavi inšpektor, ki pa se poslavlja. Babica pa išče primerna oblačila za jedilni kot, da bo v duhu kreolske dežele.

Po poteh Luthra

Ko je mladi Luther 31. oktobra 1517 javnosti predstavil svoje teze, je močno zagrmelo in Katoliško cerkev pretreslo do temeljev. Njegovo delovanje vpliva na Nemčijo še v 21. stoletju in ob 500. obletnici se pripravljajo praznovanja po vsej državi. Podali se bomo na pot od njegovega rojstnega kraja do pomembnih središč protestantizma v Nemčiji in našli mnoge vzporednice med Luthrom in našim Primožem Trubarjem.

Kuhamo s Karin - Po poteh užitnih divjih rastlin

Pozno pomladi in zgodaj poleti je sprehod ob morju najobilnejši, nas poduči poznavalec užitnih divjih rastlin, Dario Cortese. Slanuše uspevajo na slanih tleh, najdemo jih ob izlivih rek in potokov v morje, na solinah in v naravnih rezervatih, kjer pa jih je prepovedano nabirati. Na edini školjčni sipini pri nas, v Ankaranu, smo spoznavali tolščakasto lobodo ali lobodovec, členjačo in navadni osočnik. Matej Tomažič z Majerije, ki v svojih kulinaričnih izletih stavi na zelišča, je tokrat skuhal slanuše in jih ponudil kot prilogo k glavni jedi in v solatni predjedi. Našli smo še Obmorski oman, ki je nadvse aromatičen in zato primeren za začinjanje jedi in pijač, ki nas bodo osvežile v vročih poletnih dneh.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...