Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Izobraževanje - Arhiv

Na kratko: Ponarejeni videi

Deepfake ali ponarejeni videoposnetki je besedna zveza, ki jo danes vse pogosteje slišimo v povezavi z videi, za katere ne vemo, ali je njihova vsebina v celoti resnična. Tovrstni videoposnetki so največkrat uporabljeni za politične manipulacije ali javno sramotenje znanih oseb. Kako jih prepoznati in kakšen vpliv imajo na uporabnike medijskih vsebin? Več v oddaji Na kratko!

Zdravljenje z elektrošoki

Rosemary Kennedy, sestri ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, so leta 1941 izvedli lobotomijo. 23-letna Rosemary, prej učiteljica, je po posegu prenehala govoriti, njeno gibanje je bilo povsem ohromljeno, do konca življenja je bila odvisna od pomoči drugih. V začetku 20. stoletja so ogrožajoče duševne motnje med drugim zdravili tudi z lobotomijo, vbrizgavanjem kafre in elektrošokom. Te z današnjega vidika nečloveške, nenadzorovane in nepreverjene metode so zdravniki izvajali v upanju, da bi pomagali bolnikom. Za zdravljenje duševnih bolezni se danes največkrat uporabljajo zdravila. Kako še lahko zdravimo duševne bolezni?

Slovenski magazin

Nacetova hiša v vasi Puštal pri Škofji Loki je ena najlepše ohranjenih starih kmečkih hiš v Sloveniji. Stara je več kot 500 let, njena podoba pa se v zadnjih 250 letih ni spreminjala. Posebna je tudi zato, ker ima dve enakovredni etaži in so v njej ločeno živeli stari in mladi. Staro poslikano pohištvo odraža izvirno kulturo preteklega časa. V Gorenjskem muzeju v Kranju imajo eno večjih zbirk poslikanega kmečkega pohištva v Sloveniji. Največ se je ohranilo poslikanih skrinj, omar, zibelk in drobnih predmetov. Veliko pozornosti namenjajo tudi konservatorskemu in restavratorskemu delu. V Litiji oživljajo opuščeni rudnik svinca in barita Sitarjevec. Ko so raziskovalci po skoraj 50 letih vstopili vanj, so bili presenečeni. V njem so odkrili edinstvene limonitne kapniške tvorbe, izredno hitro rastoče kapnike in druga naravna bogastva. Sitarjevec je postal naravna dediščina najvišjega pomena. Kotanje so značilnost kraškega sveta. V njih se nabira deževnica, njena višina pa je odvisna od letnega časa. Tako je v Pivški kotlini nastalo kar 17 slikovitih, različno obstojnih presihajočih Pivških jezer. Tu se je razvil tudi zelo pester živalski in rastlinski svet. O skrivnostih teh naravnih pojavov pripoveduje Ekomuzej Pivških presihajočih jezer. Eden najbolj dejavnih, žanrsko najbolj samosvojih pa tudi izrazno najbolj energičnih bobnarjev – tolkalcev v Sloveniji je Marjan Stanić. Vse, česar se loti, dela s strastjo in velikim entuziazmom. Če ne bobna, teče. Teče po 17 kilometrov na dan. Njegova tretja strast pa je kuhanje. A spoznajmo danes Marjana, ki se ga ne drži zaman vzdevek človek – ritem.

Na kratko: Lažne novice

Nekoč smo še verjeli, da ima laž kratke noge, danes pa čedalje bolj velja, da laž prepotuje pol sveta, medtem ko si resnica komaj obuje čevlje. Smo res vstopili v postfaktično družbo, v kateri dejstva ne štejejo več, šteje samo dobra zgodba? Lažne novice niso nov pojav, je pa res, da jih še nikoli ni bilo tako preprosto ustvariti in da se še nikoli niso tako hitro širile kot prav danes. Več v oddaji Na kratko!

Poskusi na živalih

V vsakdanjem življenju se ni mogoče izogniti uporabi rezultatov raziskav na živalih. Z uporabo laboratorijskih živali smo spoznali človeško biologijo in dobili znanje o anatomiji, osnovnih fizioloških procesih v organizmu in vzrokih za bolezni. Živali imajo pomembno vlogo pri raziskavah, ki dajejo upanje obolelim za rakom, demenco ali drugimi boleznimi, ki jih še ne znamo dovolj dobro zdraviti. Število laboratorijskih živali danes omejujemo in strogo nadzorujemo, vendar vsa zdravila in nove metode diagnosticiranja.

Alpe-Donava-Jadran

Živa glasba skupine Marko banda že 30 let prispeva k prepoznavnosti zvočnega sveta Prekmurja. Augsburški konservator in ljubitelj saksofonov Christian Döß koncertira tudi v izložbi svoje delavnice. V Pordenonu je na ogled razstava velikega umetnika furlanske renesanse Giovannija Antonija de’ Sacchisa, bolj znanega kot il Pordenone. V Szegedu ohranjajo tradicijo ročnega šivanja in vezenja tradicionalnih copat.

Na kratko: Čas

Čas je za to, da se ne zgodi vse hkrati, je rekel Albert Einstein. Pa tudi to, da je razlika med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo samo trmasta iluzija. Kaj torej sploh je čas? Kako in kam beži? Kje v času smo mi?

Na kratko: Sovražni govor

Slovenska zakonodaja termina sovražni govor ne uporablja. Zato pa slovenska ustava prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in razpihovanje sovraštva in nestrpnosti. Podobna dejanja kot kazniva opredeljuje tudi Kazenski zakonik. A če nekaj ni kaznivo, še ne pomeni, da je moralno in družbeno sprejemljivo. Širjenje sovraštva ni nekaj novega, se pa to zaradi digitalnih medijev in družbenih omrežij danes precej hitreje širi kot nekoč. Če spornih izjav in neprimernih objav ne obsodimo, te postanejo nekaj običajnega in sprejemljivega. Več v oddaji Na kratko!

Alpe-Donava-Jadran

Letos je Posavski muzej v Brežicah praznoval 70 let. Muzej se ponaša z bogato arheološko, etnografsko in umetnostno zgodovinsko zbirko, ki jih dopolnjujejo oddelek za zgodovino in konservatorsko-restavratorski oddelek ter knjižnica. Muzejski prostori so v mogočnem brežiškem gradu z izjemno poslikano viteško dvorano, ki je edinstven primer baročnega posvetnega stenskega slikarstva na Slovenskem. V Neuschwansteinu, znamenitem gradu kralja Ludvika II. Bavarskega, sredi sanjske pokrajine nedaleč od Füssna so se 150 let po položitvi temeljnega kamna lotili splošne prenove. Ker grad vsako leto obišče približno 1,5 milijona turistov z vsega sveta, ga med obnovo ne bodo zaprli. Osemnajstletni plavalec in svetovni rekorder Antonio Fantin, poln energije in veselja do življenja, je ponos italijanske paraolimpijske reprezentance. Medenjaki so kot božična sladica in tudi lepo darilo znani po vsem svetu, v bližini Szegeda, v kraju Öttömös pa v majhni delavnici barvite dobrote pečejo vse leto.

Na kratko: Kritično mišljenje

Živimo v času, preplavljenim s podobami, zgodbami, podatki, članki in samo nekaj klikov nas loči (pre)številnih informacij. Pa so res vse informacije, ki jih najdemo, verodostojne in vredne našega zaupanja? Kako obdržati kritično distanco do vsega videnega in slišanega in zakaj je kritično mišljenje danes še posebno pomembno? Več v oddaji Na kratko!

Elektrika v telesu

Najbolj znana elektronska naprava, ki jo vsajamo v naše telo, je srčni spodbujevalnik. Šved Arne Larsson je prvi človek na svetu, ki so mu leta 1958 v telo vsadili srčni vzpodbujevalnik. Delal je le nekaj ur, zato so ga nadomestili z drugim, ki je delal le nekaj dni. Arneju Larssonu so zamenjali kar 22 različnih srčnih spodbujevalnikov. Srčni vzpodbujevalnik vsadijo pacientom, katerim srce ne proizvaja dovolj lastne električne energije, ki povzroča značilno krčenje in sproščanje srčne mišice. Potencialno napetost pa ima prav vsaka celica našega telesa. Kaj lahko naredimo, ko elektrika v našem telesu odpove?

Slovenski magazin

LIZNJEKOVA DOMAČIJA V osrčju Kranjske Gore stoji več kot 300 let stara mogočna kmečka hiša – Liznjekova domačija. Značilen primer slovenske alpske arhitekture je danes pravi živi muzej, ki svojo bogato etnološko zbirko predstavlja na zanimiv način. Muzej se je pridružil Alpskemu dnevu črnega kruha, delavnice peke kruha v stari krušni peči pa prirejajo vse leto. NEURESNIČENI PLEČNIK Mojstrovine velikega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika so neusahljiv vir navdiha. Nekatera njegova dela, ki realizacije zaradi takega ali drugačnega vzroka niso dočakala, so še danes videti drzne vizije. S pomočjo 3D-vizualizacije štirih izbranih Plečnikovih projektov za slovensko prestolnico se nam lepo razkrije vsa kompleksnost njegovih vizij. DAMIJAN KRACINA Damijan Kracina je akademski kipar in večmedijski ustvarjalec. V svojih umetniških projektih se ukvarja z na videz nenavadnimi fantastičnimi svetovi, sistemi in objekti, ki jih obravnava z veliko humorja in družbene kritičnosti. MUZEJ IGRAČ Medvedki, gugalni konjički, punčke, avtomobilčki, družabne igre … V otroškem muzeju Hermanov brlog igrače govorijo same zase. Pripovedujejo zgodbo o igri in igranju, o otroški domišljiji in iznajdljivosti. LECTARSTVO V RADOVLJICI Lectarstvo je starodavna obrt izdelovanja okrasnega peciva iz medenega testa. Na Slovenskem se je ta spretnost še ohranila in ponovno dobiva pomen. Med slovenskimi lectarji se s kar 250-letno tradicijo ponaša gostišče Lectar iz Radovljice, v katerem imajo tudi lectarsko delavnico in muzej. *** THE LIZNJEK HOMESTEAD In the heart of Kranjska Gora stands the Liznjek Homestead. This mighty farmhouse, which is over 300 years old, is a typical example of Slovenian alpine architecture. The house has been turned into a museum and today exhibits a rich ethnological collection. The museum has joined the Alpine Black Bread Day and holds workshops on baking bread in the wood-fired oven all year round. PLEČNIK’S UNREALISED WORKS The masterpieces of the great Slovenian architect Jože Plečnik are an endless source of inspiration. Some of his projects, which for some reason or other have never seen the light of day, remain bold and visionary creations to this day. The sheer complexity of his visions is beautifully presented through the 3D visualization of four of his metropolitan projects for the Slovenian capital. DAMIJAN KRACINA Damijan Kracina is an Academy-trained sculptor and a multimedia artist. In his projects, he deals with seemingly unusual fantasy worlds, systems and objects, which he tackles with a great deal of humour and social criticism. TOY MUSEUM Teddy bears, rocking horses, dolls, toy car, board games ... in the Children’s Museum Herman’s Den, toys speak for themselves. They tell the story of play, children’s imagination and ingenuity … GINGERBREAD MAKING IN RADOVLJICA Gingerbread making is an ancient craft of making decorative pastry from honey dough. In Slovenia, this skill has been preserved and is again gaining importance. Among Slovenian gingerbread makers, the Lectar Inn from Radovljica boasts a 250-year-long tradition. The inn also houses a gingerbread workshop and a museum.

Na kratko: Trajnostna mobilnost

Čas postaja največja vrednota sodobnega človeka. Jutranji prizor vpadnic v mesta prikazuje valeče se kače pločevine. In to govori o času preživetem v avtu. Vsak dan ura, dve, tri. Koliko ur na teden, leto, desetletja preživimo na tak način? Kako ponuditi čim hitrejšo pot do cilja je zagotovo izziv trajnostne mobilnosti, ki bi obrodil sadove. Vendar rešitev ne tiči v širitvi cestišč.

Psihofiziologija – telo pove več kot misli

Kaj nam je najbolj všeč pri praženem krompirčku ali pri avtomobilih? Kako prijetno ali neprijetno nam je in ali smo sproščeni ali vznemirjeni lahko čutimo sami, v zadnjih letih pa se vedno bolj uveljavljajo meritve našega odziva na psihološke dražljaje. Včasih se učinka zunanjega dražljaja niti ne zavedamo, naš avtonomni živčni sistem pa se odzove in naprave našo reakcijo zabeležijo. To pa s pridom uporablja industrija, da nam ponuja izdelke, ki so nam najbolj všeč.

Alpe-Donava-Jadran

Vrhunski jadralki Veronika Macarol in Tina Mrak sta na olimpijskih igrah 2016 v Riu de Janeiru za las zgrešili olimpijsko odličje in na koncu osvojili šesto mesto. Sta dvakratni evropski prvakinji in lani izbrani za najboljšo slovensko športno ekipo leta. Ekipa televizija Slovenija, ki ju je ujela med pripravami na Olimpijske igre v Tokiu, pa je spoznala tudi malo drugačno Veroniko Macarol: Veroniko, ki ji energija morja daje navdih za njeno likovno ustvarjalnost. Kreativna skupina slikarjev in grafikov je v Budimpešti našla nov razstavni prostor. Pred leti so začeli obnavljati požarne zidove starih zgradb, ki jim s svojimi stvaritvami dajejo novo podobo. Najbolj priljubljena je upodobitev Rubikove kocke. Južnotirolski fotograf Kurt Moser se je podal na sam začetek razvoja fotografije in odkril ambrotipijo. Zanjo potrebuje veliko kamero, kemikalije za razvijanje in izbrane motive, kajti ambrotipije so unikati. Prebivalci Komiže na Visu so tesno povezani z morjem. Ulov je tu zagotovljen, toda treba se je znati spoprijemati tudi z muhastim vremenom. Odkar pomnijo se po pomoč obračajo k svetem Nikolaju, ki mu na njegov dan, 6. decembra, žrtvujejo tisto, kar jim je najdragocenejše: čoln.

Na kratko: Socialna aktivacija

Kaj imajo skupnega dolgotrajno brezposelni, albansko govoreče ženske in mladi s posebnimi potrebami? Socialno aktivacijo. Ta ni namenjena samo tistim, ki bi se radi zaposlili, ampak predvsem tistim, ki bi radi v svojem življenju kaj spremenili in ugotovili, česa so sposobni in kaj jih veseli.

Ven iz okvirjev

Kaj vse lahko naredimo iz ene opeke? Odgovor na to vprašanje lahko pokaže, kako ustvarjalni smo. Z opeko lahko rišemo, jo razbijemo, dodamo zemlji za rože, uporabimo za obtežilec ali polico. Pri ustvarjalnosti ne iščemo pravega odgovora, bolj pomembno je število relevantnih odgovorov. Kaj pa vpliva na ustvarjalnost? Ena od raziskav pri dvojčkih je pokazala, da naj bi od svojih staršev podedovali le 30% ustvarjalnosti. Lahko pa se je naučimo, saj obstajajo številne metode, s katerimi lahko razvijamo kreativnost skozi celo življenje. Nekaj vam jih bomo pokazali!

Slovenski magazin

BOGENŠPERK: Grad Bogenšperk ima v slovenski kulturni zgodovini posebej odlično mesto. V njem je svoja najbolj ustvarjalna leta preživel eden najznamenitejših mož naše preteklosti – vsestranski učenjak Janez Vajkard Valvasor. Prav na tem gradu je nastalo njegovo najpomembnejše delo Slava vojvodine Kranjske, ki je neke vrste enciklopedija Slovencev iz druge polovice 17. stoletja. GRAFIČNA OBLIKOVALKA DANIELA GRGIĆ: Danijela Grgić je študirala arhitekturo, vendar je že v času študija spoznala, da je njena velika ljubezen grafično oblikovanje. Danes pravi, da je oblikovalka vidnih sporočil, saj so se metode zelo spremenile. Zaljubljena je v gledališče, zato ni naključje, da ustvarja prav za gledališke hiše. BARBA ŠTEMBERGAR ZUPAN IN NIKO ZUPAN: Slovenija ima dolgo in bogato tradicijo oblikovanja gline. Poleg klasičnega lončarstva se vse več ljudi, tudi likovnih umetnikov, odloča za oblikovanje unikatne umetniške keramike. Barba in Niko Štembergar Zupan izdelujeta uporabno in okrasno.

Beton – material preteklosti in prihodnosti

Beton je takoj za vodo drugi najbolj uporabljani material na svetu. Z njim so gradili že pred več kot 2000 leti in mnoge izmed teh stavb, na primer rimski Panteon, stojijo še dandanes. Po razpadu Rimskega imperija se je recept za beton izgubil, zato so gradnje spet postale dogotrajne in drage. Vse do 19. stoletja nismo več znali pripraviti veziva za mešanico peska in vode, ki bi se na zraku strdila v trden material. Izum cementa in ponovno odkritje betona, ki so ga ojačali z jeklenimi palicami in mrežami, pa je za vedno spremenil podobo naših zgradb. Prav beton je omogočil, gradnjo visokih objektov nenavadnih oblik. Kaj vse lahko z njim naredimo? Katere betone poznamo in kakšni bodo betoni prihodnosti?

Alpe-Donava-Jadran

Prlekija, v severovzhodni Sloveniji, je slikovito območje med gričevnatimi Slovenskimi Goricami in pomursko ravnico. Pokrajina je polna prelepih nasprotij in gostoljubnih prebivalcev, znanih po prleški govorici in navezanosti na domačijo in tradicijo, pa tudi z jasno vizijo o prihodnosti. Bolzano v teh tednih zaznamuje 500-letnica zvonika stolne cerkve, največje znamenitosti južnotirolskega glavnega mesta. Zvonik velja za enega najimenitnejših primerkov poznogotske arhitekture, v bližnji zakladnici pa hranijo listine, ki odpirajo zanimiv vpogled v čas z začetka 16. stoletja. Na Bavarskem je spet priljubljeno muziciranje z žlicami. Tega se lahko naučite na glasbenih delavnicah v mestu Lenggries, kjer vam bodo instrumente, lesene žlice, tudi izdelali. Zakonca Tamás Walter in Diana Barna Walter iz Kecskeméta sta prejela že kar nekaj zlatih kolajn na prestižnih ribiških tekmovanjih. Najvišja mesta osvajata tako posamično kot ekipno, kar veliko pomeni ne le njima, temveč tudi njuni približno milijonski madžarski ribiški družini.

Prijavite se na e-novice