Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Dokumentarci - Arhiv

Sinji planet II: Zelena morja, britanska dokumentarna serija, 5/7

Oceani prekrivajo kar tri četrtine Zemljine površine, a ostajajo najslabše raziskana področja našega planeta. Sveža in resnično navdihujoča dokumentarna serija Sinji planet II. z znamenitim Davidom Attenboroughom prinaša povsem nov pogled v skrivnostne globine tako polarnih morij kot razigranih modrin atolov. Sinji planet II. sledi še eni svetovni uspešnici, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na naši televiziji – Planetu Zemlja II. 5. del: Zelena morja Zelena, ne modra morja so tista, ki našim oceanom prinašajo življenje. V njih moč sonca spodbuja rast alg, gozdov halog, mangrov in prerij morske trave. To so najbogatejša območja morja, vendar v njih vlada neizprosna tekmovalnost. Najbujnejši gozdovi halog so na jugu Afrike. V njih živi tudi hobotnica, ki se je domislila izjemne zvijače, s katero se rešuje pred morskimi psi. Zaliv v Kaliforniji pa je prizorišče velike gostije, ki se je udeleži več tisoč delfinov, morskih levov in kitov grbavcev.

Svilna pot z Joanno Lumley: Benetke, Albanija, Turčija, britanska dokumentarna serija, 1/4

V štiridelni dokumentarni seriji z britansko igralko Joanno Lumley raziskujemo starodavno Svilno pot, ki je nekdaj povezovala Azijo in Evropo. 1. del: Benetke, Albanija, Turčija V prvi epizodi bomo najprej obiskali Benetke, ki so kot končna postaja Svilne poti postale eno najbogatejših in najvplivnejših evropskih mest. Nato bomo v Albaniji iskali ostanke rimske ceste Via Egnatia, ki je vodila vse do Konstantinopla, in si v Carigradu ogledali razkošen dom premožne turške družine, ki si je ustvarila bogastvo z mednarodno trgovino. Ogledali si bomo tudi skrivnostne votline v pravljični Kapadokiji, značilno starodavno počivališče karavanseraj in spoznali pastirje v odročnem visokogorju na vzhodu Turčije, kjer Joanna sklene prvi del potovanja.

Sinji planet II: Velika modrina, britanska dokumentarna serija, 4/7

Oceani prekrivajo kar tri četrtine Zemljine površine, a ostajajo najslabše raziskana področja našega planeta. Sveža in resnično navdihujoča dokumentarna serija Sinji planet II. z znamenitim Davidom Attenboroughom prinaša povsem nov pogled v skrivnostne globine tako polarnih morij kot razigranih modrin atolov. Sinji planet II. sledi še eni svetovni uspešnici, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na naši televiziji – Planetu Zemlja II. 4. del: Velika modrina Velika modrina je največja divjina na svetu, odprto morje daleč od obale, globoko več kilometrov. To je velikanska morska puščava, v kateri je le malo hrane in kjer ni skrivališč. Vendar tam živijo nekatera največja in najveličastnejša bitja na Zemlji. Spoznali bomo, kaj je potrebno za preživetje v tem surovem in neusmiljenem svetu, in našli tisoče kilometrov sledi človeške dejavnosti. Med njimi je tudi plastika, ki jo morske živali zamenjujejo za hrano in se z njo počasi zastrupljajo.

Feri, dokumentarni film

Dokumentarni film FERI o Feriju Lainščku, enem najplodovitejših in priznanih slovenskih književnikov. V ospredje postavlja bistvo njegove ustvarjalnosti, ki jo zaznamujejo predanost ljubezni, panonska pokrajina z reko Muro, prijateljstvo z Romi, prepletanje magičnega in realnega sveta ter vztrajno iskanje odgovorov na temeljna bivanjska vprašanja. V filmu so posamezni izseki iz njegovega življenja povezani z ustvarjanjem pesmi o demonih. Kot se sprašuje Feri: Kam šli so demoni, in kdo se tam vroče golote dotika. Zato so prikazani tako pohodi v fantazijski svet, v katerem vladajo magična bitja noči in usodna ruleta, kot osamljenost ustvarjalca, ki jo prekinjajo srečanja s prijatelji, postavljanje kipa sove na domačem vrtu, obisk romskega naselja, pripovedovanje zgodb, ribarjenje ob Muri, sprehodi po ravnici, obujanje spominov na otroštvo in koncert s pevko Ditko, s katero Feri v zadnjem obdobju intenzivno sodeluje. Ditka nazadnje zapoje uglasbeno pesem Demoni. Toda ali so bili s tem demoni, s katerimi se je spopadal pesnik, za vedno premagani, ali pa se bo kolo rulete znova zavrtelo, ko bo ustvarjal novo delo. Dokumentarni film Feri je plod avtorskega sodelovanja med scenaristko Cvetko Bevc, režiserjem Primožem Meškom in direktorjem fotografije Andrejem Lupincem.

Zveneči gozd, estonski glasbeni dokumentarni film

Estonski skladatelj Arvo Pärt je največkrat izvajani še živeči skladatelj na svetu. Kljub svetovni slavi je Center Arvo Pärt v želji po poglobljenem znanstvenem študiju in interpretacijah njegove glasbe leta 2018 sredi gozdne idile 35 km iz Talina zgradil Pärtov center. Tam je javnosti dostopen skladateljev arhiv in tam organizirajo koncerte, predavanja, razprave in filmske projekcije. Pärtovo glasbo v dokumentarnem filmu izvajajo tudi violinistka Anne Akiko Meyers, Vox Clamantis in Estonski filharmonični komorni zbor pod vodstvom Tõnuja Kaljusteja, zgodbo tega pomembnega glasbenega centra pa osvetljujejo še Arvo in Nora Pärt, Enrique Sobejano, Anne Akiko Meyers, Tõnu Kaljuste, Toomas Siitan in mnogi drugi. Avtorja: Erle Veber in Joonas Hellerma.

50 knjig, ki so nas napisale: Dane Zajc: Požgana trava

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Dane Zajc, katerega pesmi so komunisti med drugim označili za "konkretno negacijo NOB"? Razlogi za to, da je ena prelomnih knjig slovenske literature 20. stoletja leta 1958 izšla v samozaložbi, so bili “ideološke, politične, tipično kranjsko zagovedne” narave, je povedal Dane Zajc o svoji prvi zbirki Požgana trava. Pesem Jalova setev so v ideološki komisiji CK ZKS razglasili za konkretno negacijo NOB in povojne založniške strukture so pokazale svojo moč. “Mislim, da je bilo v tistih časih mnogo slovenskih umetnikov ovaduhov in da je vsak drugi slovenski umetnik izobraževal policijo ..., tako da je morala biti policija umetniško najbolj izobražena ustanova na Slovenskem,« je kasneje povedal Zajc, ki je bil leta 1951 tudi zaprt zaradi političnih stališč. Služboval je v knjižnici, igrali in recitirali po so ga po vsej Sloveniji in v tujini. O tem, kako sta to počela ob glasbi, nam je na Sv. Trojici nad Domžalami povedal igralec Janez Škof, o literarnem pomenu zbirke je spregovoril urednik Aljoša Harlamov, da pa je Zajc res eden največjih, priča tudi izjava Nobelovca Josifa Brodskega: »Jaz sem mali pesnik vélikega naroda, Dane Zajc pa je véliki pesnik malega naroda.«

Sinji planet II: Koralni grebeni, britanska dokumentarna serija, 3/7

Oceani prekrivajo kar tri četrtine Zemljine površine, a ostajajo najslabše raziskana področja našega planeta. Sveža in resnično navdihujoča dokumentarna serija Sinji planet II. z znamenitim Davidom Attenboroughom prinaša povsem nov pogled v skrivnostne globine tako polarnih morij kot razigranih modrin atolov. Sinji planet II. sledi še eni svetovni uspešnici, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na naši televiziji – Planetu Zemlja II. 3. del: Koralni grebeni Korale si v toplih in plitvih vodah tropov gradijo domovanja iz apnenca. Njihovi grebeni zavzemajo manj kot desetino odstotka površine morskega dna, vendar na njih živi četrtina vseh znanih morskih vrst. Med koralami najrazličnejših oblik so si poiskali dom številni prebivalci. Čeprav na koralnem grebenu nenehno divja zagrizen boj za prostor, hrano in partnerje, je to tudi kraj, poln priložnosti. Toda naraščanje temperature morij povzroča beljenje koral, zaradi česar se nekdaj bujna koralna mesta spreminjajo v puščave.

Gašper Rudolf, 2. del

Izjemno pričevanje dolgoletnega novogoriškega župnika msgr. Gašperja Rudolfa. Pričevanje msgr. Gašperja Rudolfa, rojenega na veliki samotni kmetiji na Črnovrški planoti, nas uvede v čas fašizma, ko je zaradi narodnega delovanja na otok Ponca za več let konfiniran tudi njegov oče. Zelo dragocen je njegov spomin na medvojno obdobje, ko je imela družina sprva naklonjen stik z odporniškim gibanjem, ki ga je vodil Janko Premrl Vojko. Po Vojkovi smrti, ko so prihajale na dan podrobnosti, da so ga ubili komunisti, se je vse spremenilo. Rudolfov podroben spomin na bistveno dogajanje podkrepi njegov smisel za emotivno dojemanje razmer ki so se takrat že povsem obrnile v odkrit revolucionarni teror. Med drugim so partizani v njihovem kraju umorili tri mlada dekleta. Naposled se je morala tudi Rudolfova družina pred revolucionarji umakniti na varno v Hotederšico. Prvi del pričevanje zajema tudi pričevalčevo pot v duhovniško poklicanost, ki ga je vodila od Gorice in Vidma do medvojne Ljubljane. V drugem delu, ki bo na sporedu 14. Januarja pa bo spregovoril o povojnem obdobju, Udbi, zaporu in o velike podvigu - gradnji novogoriške cerkve Kristusa Odrešenika, ki jo je kot župnik ob pomoči škofa in občestva vodil.

Nevidni otroci – izziv za Afriko, francoska dokumentarna oddaja

Na svetu živi skoraj 230 milijonov otrok, ki ob rojstvu niso bili vpisani v matični register. Imenujejo jih nevidni otroci. V podsaharski Afriki vsak drugi otrok živi brez osebnega statusa. V javni upravi nimajo njihovih podatkov, zato ti otroci nimajo osnovnih pravic. Tisti, ki niso vpisani v matični register, uradno ne obstajajo. Brez državljanstva pa je njihov dostop do izobraževanja, zdravstvene oskrbe in socialnega varstva omejen.

Neandertalci - spoznajmo svoje prednike, britanska dokumentarna serija, 2/2

Spoznajmo neandertalce, a precej drugačne od razširjenih predstav – pametnejše, okretnejše in veliko bolj podobne nam. Ekipa paleontologov je s pomočjo svežih znanstvenih izsledkov in z vrhunsko grafično animacijo v izjemno prepričljivem trirazsežnem prikazu oživila naše prednike iz pradavnine. Nova spoznanja o neandertalcih odpirajo nove možnosti zdravljenja sodobnih bolezni in tako sooblikujejo celó našo prihodnost.

Sinji planet II: Globine, britanska dokumentarna serija, 2/7

Oceani prekrivajo kar tri četrtine Zemljine površine, a ostajajo najslabše raziskana področja našega planeta. Sveža in resnično navdihujoča dokumentarna serija Sinji planet II. z znamenitim Davidom Attenboroughom prinaša povsem nov pogled v skrivnostne globine tako polarnih morij kot razigranih modrin atolov. Sinji planet II. sledi še eni svetovni uspešnici, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na naši televiziji – Planetu Zemlja II. 2. del: Globine Globine so verjetno najbolj negostoljuben kraj na Zemlji, vsaj za človeka. Tam vladajo visok tlak, oster mraz in trda tema. Šele začeli smo jih raziskovati, čeprav je to največje življenjsko okolje na planetu. Znanstveniki zdaj celo domnevajo, da je v globinah več živali kot kjer koli drugje na svetu. V tej oddaji bomo potovali po tujih svetovih z njihovimi skoraj nezemeljskimi prebivalci vse do Izgubljenega mesta, v kakršnem naj bi se pred štirimi milijardami let rodilo življenje.

V imenu genov, ameriška dokumentarna oddaja

Misel, da se revni genetsko razlikujejo od bogatih ali da so moški naravno inteligentnejši od žensk, je morda smešna, vendar so jo redno uporabljali kot orožje za ohranjanje statusa quo. Od odkritja DNK prevladuje misel, da so geni odgovorni za vse. Trditve o odkritju genov za inteligenco, revščino ali zločin so psevdo znanstvene razlage, ki naj bi opravičile čedalje več neenakosti in diskriminacije. Dokumentarni film poskuša ločiti dejastva od fikcije, ki obdaja gene. Prikazuje zlorabe, ki jih izvajajo v imenu tega nevarnega biološkega nesmisla.

Neandertalci - spoznajmo svoje prednike, britanska dokumentarna serija, 1/2

Spoznajmo neandertalce, a precej drugačne od razširjenih predstav – pametnejše, okretnejše in veliko bolj podobne nam. Ekipa paleontologov je s pomočjo svežih znanstvenih izsledkov in z vrhunsko grafično animacijo v izjemno prepričljivem trirazsežnem prikazu oživila naše prednike iz pradavnine. Nova spoznanja o neandertalcih odpirajo nove možnosti zdravljenja sodobnih bolezni in tako sooblikujejo celó našo prihodnost.

Boj za slovensko severno mejo

Dokumentarni film o delovanju generala Rudolfa Maistra in prve slovenske Narodne vlade v Ljubljani za slovensko severno mejo. Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so jo slovesno razglasili 29. oktobra 1918, je torej nastala ob koncu 1. svetovne vojne in propadu 50-milijonske avstro-ogrske monarhije in se je takoj znašla pred številnimi izzivi. V povojni prevratni dobi se je vlada bolj zanašala na ameriškega predsednika Woodrowa Wilsona in samoodločbo malih narodov ter diplomatske rešitve vprašanj, general Maister pa je bolj zaupal vojaški sili in dejanjem. Kljub neodobravanju vlade v Ljubljani je bila na novo ustanovljena Maistrova vojska slovenskih prostovoljcev in domoljubov tista, ki je od novembra 1918 dalje s svojim bojem obvarovala Maribor in slovensko Podravje ter del Koroške pred nemško Avstrijo. Tudi ko je pozneje, 6. junija 1919, vojska Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev zasedla Celovec, to Slovencem ni prineslo zadovoljive rešitve severne meje na Koroškem. Posebnost dokumentarnega filma, pod katerega se podpisuje režiser in scenarist Valentin Pečenko, je, da prvič predstavi tudi pogled avstrijske strani ter zakulisno diplomatsko delovanje velike četverice v Parizu in vlogo predsednika Wilsona. V njem nastopijo priznani domači in tuji zgodovinarji ter preučevalci zgodovine dr. Andrej Rahten, dr. Jurij Perovšek, dr. Darko Friš, Avguštin Malle, dr. Wilhelm Wadl, dr. Gregor Antoličič, Mira Grašič, Lojze Penič, dr. Aleksandra Berberih - Slana ter pisatelj Tone Partljič.

Nočemo belega kruha, dokumentarni film

Po koncu druge svetovne vojne je kraje ob naši zahodni meji za dve leti zasedla zavezniška vojska. Mejni pas je postal znan kot Cona A. Američani, Angleži, Novozelandci, celo Indijci so od Trsta čez Kras do Predela upravljali tako imenovano cono A Morganove linije, preden je mirovna konferenca v Londonu februarja 1947 določila pravo mejo med Italijo in Jugoslavijo. O srečanjih z razsipništvom in demokracijo, o kokakoli in žvečilcih, ki so skupaj z džezom zasedli soško dolino, pripoveduje dokumentarec Nočemo belega kruha! Govori o času prešernega rajanja pa tudi ostrih demonstracij za priključitev k Jugoslaviji in skozi pripovedovanja živih prič ter mladih zgodovinarjev obnovi tisti čas ob izteku druge svetovne vojne, ko so dekleta zvečer plesala swing, ponoči pa pisala po stenah hiš: TUJEGA NOČEMO, SVOJEGA NE DAMO! Dokumentarec Nočemo belega kruha v produkciji Televizije Slovenija in VPK so snemali leta 2009 v zgornji Soški dolini, poleg scenarista Zdravka Duše in režiserke Jasne Hribernik so mu vsebino dali mladi zgodovinarji in starejši pričevalci, ki se še spominjajo časa, ko je bil desni breg Soče pod angloameriško upravo. Razmeroma malo znana dejstva so zanimiva tako z narodnozgodovinskega kot s kulturnega vidika.

Sinji planet II: Svetovno morje, britanska dokumentarna serija, 1/7

Oceani prekrivajo kar tri četrtine Zemljine površine, a ostajajo najslabše raziskana področja našega planeta. Sveža in resnično navdihujoča dokumentarna serija Sinji planet II. z znamenitim Davidom Attenboroughom prinaša povsem nov pogled v skrivnostne globine tako polarnih morij kot razigranih modrin atolov. Sinji planet II. sledi še eni svetovni uspešnici, ki je bila zelo lepo sprejeta tudi na naši televiziji – Planetu Zemlja II. 1. del: Svetovno morje V zadnjih letih se je naše poznavanje življenja pod valovi močno poglobilo. V tej oddaji se bomo odpravili na potovanje od koralnih grebenov v vročih tropih do zaledenelih polarnih morij ter pri tem odkrivali nove svetove in posneli doslej še neopaženo vedenje živali. Od pliskavk, ki se učijo mazati z zdravilno koralno sluzjo, do rib, ki znajo uporabljati orodje, loviti ptice v letu ali po potrebi spremeniti spol.

George Michael - Freedom, britanski dokumentarni film

Dokumentarni film je biografija priznanega, priljubljenega, leta 2016 nenadoma preminulega britanskega glasbenika Georgea Michaela. Film pripoveduje o temeljnih postajah na njegovi ustvarjalni poti – od najstniške skupine Wham, številnih uspehov, ki jih je nizal kot solist, pa do odmevnega večletnega molka in težav z založniško hišo Sony. Zelo ganljivo se film dotakne tudi glasbenikove zasebnosti in izgube življenjskega partnerja. V celovečernem dokumentarnem filmu o Georgeu Michaelu spregovorijo tudi Stevie Wonder, Elton John, Nile Rodgers, Mary J. Blige in vseh pet supermanekenk iz prelomnega video spota Freedom! 90 – Linda Evangelista, Naomi Campbell, Christy Turlington, Cindy Crawford in Tatjana Patitz.

Človekov najboljši prijatelj, dokumentarni film, 2. del

Pred 30 000 leti, ko so bili ljudje še nomadski lovci in nabiralci, se nam je približalo nekaj volkov. Ker so nas očarali, smo jih povabili medse. Iz peščice krotkih volkov so se razvili psi in postali del našega življenja. Ljudje so kmalu prepoznali njihove izjemne sposobnosti in jih izkoristili v svoj prid. Tokrat bomo spremljali psa svetega Huberta, ki odlično prepoznava vonje in v afriškem rezervatu išče krivolovce, belgijsko ovčarko, ki v Kambodži išče zemeljske mine in bombe, mlado psico, ki ljudem pomaga premagovati strahove, in psička, ki kljub slabim izkušnjam z ljudmi danes pomaga dečku z mišično boleznijo. Z brezpogojno ljubeznijo je pes resnično človekov najboljši prijatelj.

Jutri, francoski dokumentarni film

Danes sta navzoča revščina in nemoč pri reševanju raznih kriz. Vemo, da reševanje ne bo preprosto, da je potrebna javna, multikulturna in mednarodna mobilizacija. Za uresničitev cilja potrebujemo sanje, smer in cilj. V enem samem stoletju so sanje o napredku, rojene iz industrializacije in pogosto imenovane »ameriške sanje«, spremenile naše življenje. Še vedno navdihujejo domišljijo držav v razvoju, v srcu stare Evrope pa so te sanje mrtve. Zavedamo se meja. Potrebujemo nove sanje, ki bodo vzpodbudile našo ustvarjalnost. Dokumentarna oddaja poizkuša prikazati te sanje. Po celem svetu obstajajo novi modeli kmetijstva, ekonomije, energije, vzgoje in načrtovanja mest, ki spreminjajo naše skupno življenje.

Ogenj znanosti, izobraževalno-dokumentarni film

Zakaj družba potrebuje znanost in kakšen je danes njen pomen, bodo vprašanja, na katera bodo odgovarjali prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor IJS-ja, prof. dr. Igor Muševič, vodja Odseka za fiziko trdne snovi IJS-ja, in dr. Kristina Žagar Soderžnik z Odseka za nanostrukturne materiale IJS-ja. Vsi trije so zaposleni na Institutu »Jožef Stefan«, ki je letos praznoval 70-letnico. Sogovornike poleg predanosti znanosti in raziskovalnemu delu druži tudi umetnost. Izvedeli bomo, zakaj so se odločili za delo na znanstvenem področju, kaj jim pomeni raziskovalno delo, kako je s financiranjem in tudi, kako uspešni smo pri povezovanju z gospodarstvom. Je vloga znanstvenikov tudi ta, da ogenj znanosti prenesejo prihodnjim rodovom?

Prijavite se na e-novice