Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Dokumentarci - Arhiv

Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec: Pesmi štirih

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zbirka Pesmi štirih je dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij. Nekaj je bilo v zraku tiste pomladi leta 1953. V kinu so se generacije raznežile ob filmu Vesna, pomanjkanje papirja pa je leta 1953 združilo glasove Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka v pesniško knjižico z naslovom Pesmi Štirih. Pesniki in bralci so si želeli oddahniti od graditeljstva povojne poezije in so spet razmišljali o življenju, ljubezni - in o poeziji. Četudi si kritiki glede pomena zbirke še vedno niso enotni, v oddaji iz serije 50 knjig tri četrt stoletja pozneje iščemo odgovor na vprašanje o poeziji. Najdemo ga v kratkih pogovorih z mladimi iz krožka gimnazije Vič, ki pod mentorstvom prof. Marjetke Krapež ponovno skušajo odgovoriti na večno vprašanje o tem, kako pesmi spreminjajo življenja. Zbirka Pesmi štirih je tako dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij.

(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Marija Terezija in Slovenci, izobraževalno-zgodovinska serija, 2/3

Javni zdravstveni sistem, obvezna osnovna šola, hišne številke, vse to imamo prav po zaslugi Marije Terezije in njenih reform. In seveda, krompir, ki ga po statistiki vsak Slovenec letno poje okrog 70 kg. V zgodovino se je zapisala kot dobra vladarica, z močnimi svetovalci, ki jim je znala prisluhniti, tudi če se z njimi ni najbolj strinjala. Kako danes gledajo nanjo potomci njenih podanikov? Kako jo vidijo njeni neposredni potomci ter zgodovinarji? Kako je vplivala na slovenske kraje, in prebivalce? Ali posledice njenih reform čutimo še danes? Vse to odkrivamo z današnjim poglavarjem družine Habsburg - Karlom von Habsburgom, dr. Miho Preinfalkom, dr. Petrom Vodopivcem, dr. Andrejem Studenom in drugimi.

Slavko Gorenšček

Izjemna pripoved Slavka Gorenščka nam ponuja vpogled v manj znano dogajanje zgornjega Posočja. Spoznamo življenje pod Italijo, spremenjene razmere ob izbruhu druge svetovne vojne in zlasti revolucionarno nasilje, ki je v te kraje prvič udarilo v času »Kobariške republike«. Slavko Gorenšček je odličen opazovalec in pripovedovalec, poseben je tudi kot oseba, ki je ob zanimivem poklicu – vodenju avtomehanične delavnice, ki jo je nasledil od očeta – ves čas gojil čut do zgodovine in zbiral najrazličnejše predmete, ki spominjajo in opominjajo na režime, ki so se menjevali v teh zgodovinsko pomembnih krajih.

Izumi, ki so spremenili svet: Avtomobil, britanska dokumentarna serija, 4/6

Od zore njegovega nastanka človeka žene k raziskovanju, komuniciranju z drugimi in potovanju. Ta vrojena sla je spodbudila vrsto in skozi tisočletja nizanja izkušenj, spodletelih poskusov, tudi naključij in spoznanj, spremenila svet in pripomogla k nastanku tehnoloških vrhuncev – avtomobila, letala, pametnega telefona, rakete, robota in teleskopa. 4. del: Avtomobil V četrtem delu se bomo odpravili na vožnjo skozi 9000-letno zgodovino avtomobila od njegovih začetkov s pasjo vprego do cenovno dostopnega Fordovega modela T ter se pogovarjali z znanstveniki, ki že razvijajo naslednjo generacijo avtomobilov, takih, ki bodo znali voziti sami.

Zgodba o Bogu: Zakaj obstaja zlo, ameriška dokumentarna serija, 5/6

Morgan Freeman je v dvajsetih mestih v sedmih državah iskal odgovore na vprašanja: Kdo je Bog? Kaj se zgodi, ko umremo? Zakaj je na svetu zlo? V šestih oddajah obišče najsvetejše kraje na planetu, tudi Zid objokovanja v Jeruzalemu, egipčanske piramide in drevo Bodhi v Indiji, razkriva religije naših prednikov, doživi pa tudi sodobno versko izkušnjo in obrede. Namen serije je začeti dialog o idejah in vrednotah, ki so nam vsem skupne. Zato Morgan Freeman razišče verovanja kristjanov, judov, muslimanov, hindujcev in budistov, pri tem pa mu pomagajo arheologi in sveti možje. V seriji ne omenja svojih osebnih prepričanj, meni namreč, da je treba nujno ostati nevtralen. Posreduje pa nam znanje, ki si ga je nabral na svojem duhovnem popotovanju. V petem delu bomo spoznavali, kako znanost razlaga izvor zla in kako se je njegovo razumevanje v tisočletjih spreminjalo.

Mogočne ladje: Tanzanija, potopis

Zay Harding se z Liembo, najstarejšim še delujočim trajektom, odpravi na 500 kilometrov dolgo plovbo po Tanganjiškem jezeru. Na poti obišče znameniti narodni park Gombe in na trekingu z vodnikom išče prostoživeče šimpanze.

Dva vodika, en kisik

Dva vodika, en kisik je 50-minutni dokumentarni film, ki vodo obravnava iz različnih vidikov, tudi z aspekta, kako podnebne spremembe vplivajo na vodni krog. Šele, ko nas prizadene katastrofalna vodna ujma, se za hip zamislimo, da se nam narava maščuje za naše mačehovsko ravnanje. So aktualni begunski eksodusi res samo posledica državljanske vojne, ali moramo vzroke iskati tudi v ekstremnih vremenskih vzorcih, ki so posledica podnebnih razmer? Voda je hrana, kar se zavedajo številne multinacionalke, ki vedo, da so vodni viri strateška surovina in modro zlato 21. stoletja. Film sooča domače in tuje strokovnjake, ki delujejo na različnih področjih, biologije, klimatologije, arheologije, okoljske ekonomije in umetnostne zgodovine. Protagonist filma je jamski potapljač in podvodni snemalec Ciril Mlinar Cic, večkrat nagrajeni avtor, ki v besedi in sliki opozarja na pestro biotsko raznovrstnost slovenskega jamskega življenja in na njihovo ogroženost zaradi človekovega vpliva.

Berlinski zid na velikem platnu, francoski dokumentarni film

Nemška demokratična republika je v noči z 12. na 13. avgust 1961 v Berlinu postavila triinštirideset kilometrov dolg zid, ki je mesto razdelil na dvoje. Zid, ki naj bi ustavil izseljevanje prebivalcev v Zahodno Nemčijo, je kmalu postal propagandno sredstvo. Tako na Vzhodu kot na Zahodu so o njem snemali filme. Berlinski zid ni le spremenil toka zgodovine, temveč je tudi vplival na nemško kinematografijo. To predstavljajo odlomki iz filmov, posnetih v letih 1961‒1989 v obeh Nemčijah, in pričevanja igralcev, scenaristov, režiserjev, ki so sodelovali pri filmih o zidu oziroma so tudi sami živeli na eni ali drugi strani zidu.

Ob 30. obletnici padca berlinskega zidu: Čarobni trenutki glasbe - Koncert ob padcu berlinskega zidu, nemška glasbena dokumentarna oddaja

9. novembra 1989 je padel berlinski zid, prepreka, dolga več kot 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila Berlin na vzhodni in zahodni del ter s tem svet na vzhodni in zahodni blok. Istega dne je bil tudi glasbeni dogodek, ki se je v zgodovino zapisal kot eden najbolj čudežnih – po človeški in po politični plati. Legendarni Berlinski filharmoniki so v filharmoniji zaigrali pod taktirko Daniela Barenboima. Brezplačni koncert je bil posebno in nepozabno doživetje tako za glasbenike kot za ljudi, ki so že ob štirih zjutraj stali pred filharmonijo.

Res čuden kamen: Stvarjenje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 4/10

Kako je nastal ta veliki kamen, ki mu pravimo naš planet? V dokumentarni seriji nam voditelj, igralec Will Smith, in osem astronavtov, ki so Zemljo opazovali in preučevali iz vesolja, povedo neverjetno zgodbo o medsebojno povezanih in neločljivo prepletenih ekosistemih, ki omogočajo življenje več kot osem milijonov vrst rastlin in živali ter ne nazadnje nas samih, ljudi. 4. del: Stvarjenje Četrta oddaja govori o čudežu življenja. Izvemo, kako je življenje na Zemlji nastalo in kolikšna naj bi bila verjetnost, da obstaja tudi drugje v vesolju.

Volkovo potovanje, koprodukcijska dokumentarna oddaja

Mladega volka nekje v gozdovih Romunije porazi prevladujoči samec in ga izloči iz krdela. Da bi si kot vodja skupine ustvaril svoje krdelo, se volk Slava poda na 3 600 kilometrov dolgo pot, ki ga vodi tudi skozi Slovenijo, vse do atlantske obale. Ženejo ga lakota, mraz, strah pred človekom. Prebiti se mora čez železnice, avtoceste, jezove in se izogniti vasem in mestom. In nazadnje si tudi najde družico. Neverjetno dokumentarno zgodbo o sli po življenju krasijo osupljivi prizori iz narave.

Mogočne ladje: Amazonsko porečje, potopis

Holly Morris se s tovorno ladjo odpravi na tridnevno potovanje skozi deževni gozd enega najodročnejših predelov Amazonskega porečja. Na 400 km dolgi poti do Iquitosa spi v viseči mreži. Z njo je na krovu še 200 Perujcev.

Mladi kmetje Evrope, 1. del, izobraževalno-svetovalna oddaja

V Evropski uniji je le 6 % kmetov mlajših od 35 let in zamenjava generacij je ena izmed glavnih nalog Skupne kmetijske politike v prihodnjih letih. Da bi ustvarili boljše razmere za mlado generacijo kmetov z dodatnimi finančnimi sredstvi, si v zadnjem času prizadevata tako Evropska komisija kot Evropska investicijska banka. Zgodbe mladih kmetov iz različnih evropskih držav pa dokazujejo, da si mlada generacija z inovativnimi idejami lahko zagotovi delovna mesta v pridelavi hrane. Andrea je mlad Sicilijanec, ki se je po študiju fizioterapije vrnil domov, ustanovil pravično zadrugo in z njo povezal več kot 30 mladih kmetov. Jeni in Simon sta si na Švedskem ustvarila delovni mesti s farmo bizonov. Zgodb o mladih uspešnih kmetih je v EU veliko.

(Ne)vidni slovenski film, dokumentarni film

Z dokumentarnim filmom (NE)VIDNI SLOVENSKI FILM je dopolnjena trilogija Filmoljubje, ki jo je scenarist in režiser Slavko Hren posvetil svežemu, poglobljenemu pogledu na zgodovinsko obdobje od začetkov nacionalne profesionalne kinematografije s prvim slovenskim celovečernim zvočnim igranim filmom režiserja Franceta Štiglica Na svoji zemlji (1948) do danes, ko se ta filmska dediščina krčevito rešuje, saj neusmiljeno propada. Naslov je pravzaprav citat iz izjave zaskrbljenega režiserja, ki jo je ob svečani pojekciji svojih digitaliziranih kratkih filmov v Slovenski kinoteki izrekel karizmatični Karpo Godina, prejemnik nagrade France Štiglic za življenjsko delo. Na digitalizacijo in restavracijo slovenskih filmov opozarjajo avtorji in drugi filmski delavci od Slovenske kinoteke, SFC, Društev slovenskih snemalcev in režiserjev, arhivarji in tudi strokovnjaki s slovenske nacionalne televizije, saj ima prav TVS največji filmski arhiv v državi. Fenomen reševanja filma je svetoven, globalen. Zahteva znanje, nove tehnologije in namenska sredstva. Ljubljana je gostila odmeven mednarodni simpozij o restavriranju filmske dediščine,v Amsterdamu je dokončala študij restavratorstva filma prva slovenska diplomantka Nadja Šičarov, še vedno pa lahko zaradi pomanjkanja sredstev na prste samo ene roke preštejemo uspešno restavrirane in digitalizirane slovenske filme. V filmu spremljamo restavracijo kultnega filma Na svoji zemlji od začetnih pripravljalnih opravil do svečane projekcije filma v kinu pod zvezdami na ljubljanskem Kongresnem trgu. 70 let od prve projekcije na istem trgu, z zadnjimi živimi ustvarjalci filma. Tudi kot poklon režiserju Francetu Štiglicu, čigar 100-letnico rojstva obeležujemo v letu 2019.

Grofičino popoldne, dokumentarni film

Leta 2015 sta k lastniku gradu Štatenberg prišla v baročna oblačila oblečena tujca. Povedala sta, da sta grof in grofica. In če dobita grad Štatenberg v najem, bosta rade volje postala grof in grofica Štatenberška. Ostaja vsaj delna neznanka, zakaj je gospod privolil, a oktobra 2015 sta se vselila. V enem samem mesec sta zapuščen in ponekod zanemarjen dvorec preuredila v objekt, ki je pričel privabljati ljudi. Celotno krilo sta posvetila različnim tematskim razstavam ter v pičlem mesecu dvorcu vdihnila novo življenje. Dosežek, ki je Makolčane prepričal, da sta prišleka iz Ljubljane resnična garača. Grofica, v civilu ji je ime Tanja, je v mladosti oslepela. Ostal ji je en odstotek vida. Preživela je raka. In od nekdaj je sanjala, da bi bila rada grofica. Zaljubljena je v literarne like in resnične osebnosti šestnajstega in sedemnajstega stoletja, v opero, barok. Nič od tega ji ni bilo dano, dokler ni srečala svojega grofa, ki je preživel kap in bil nekaj tednov v komi. Ko se je srečal z grofico je bil neotesan, a dobro stoječ lastnik prevozniškega podjetja. Preklinjal je in hodil na podeželske veselice. A imel je strast, ki je ni delil skoraj z nikomer. Privlačilo ga je starinsko pohištvo. Brez razloga ga je kupoval, restavriral in zbiral. Skladiščil v nekem predmestnem skladišču. Grofica je Grofa, ko ju je usoda združila, pričela preoblikovati. Grof in Grofica sta imela vse, le dvorca ne. Tu vstopi v zgodbo Štatenberg. Ko sta se grof in grofica naselila na dvorcu, sta odprla bistveno vprašanje, s katerim se ukvarja dokumentarni film: »Ali je bolje, da stavbna/grajska dediščina propade, ali pa je bolje, da jo zasebni kapital, čeprav strokovno nekoliko manj dosledno, spravi v funkcijo?« Danes je Štatenberg turistična točka v velikem vzponu in zbirka grofa ter grofice Štatenberške je pomembna turistična točka v porečju Dravinje.

LP film Laibach, dokumentarni film

Film o prvemu uradno izdanem albumu skupine Laibach v Jugoslaviji iz leta 1985. Četudi je bilo ime skupine takrat politično prepovedano v Ljubljani, je plošča vseeno izšla – brez imena in naslova. Črni križ na ovitku je bil dovolj. LP film prikazuje prelomne trenutke prve petletke »inženirjev človeških duš«. Izpostavi ustanovne člane, tudi tragično preminulega frontmana skupine Tomaža Hostnika (1961 – 1982). Pričevanja akterjev, njihovih sodelavcev in sodobnikov v kombinaciji z arhivskimi posnetki in drugimi relikvijami razgrinjajo strategije in taktike delovanja Laibach in Laibach Kunsta v prvi polovici 1980 let, njihovo vizionarstvo, duhovitost, preboj železne zavese in okupacijo Evrope ter sežejo čez monumentalno mitskost skupine k intimnejšim, še neslišanim zgodbam. Rdeča nit pa je ves čas plošča oziroma komadi z nje: Cari Amici, Sila, Sredi bojev, Država, Dekret, Mi kujemo bodočnost, Brat moj in Panorama, ki so temelj opusa Laibach.

Po sledeh baleta na Slovenskem, dokumentarna serija o baletu, 1/6

Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj je pripravilo šestdelno dokumentarno serijo Po sledeh baleta na Slovenskem. V prvem delu spoznavamo, da se je na današnjem slovenskem ozemlju že od nekdaj rado plesalo. Viri pričajo, da so plesali že predniki Slovencev, ki so se naselili v naših krajih, in da sta bila gledališče in ples močno prisotna tudi v zavesti Emoncev. Oddaja prikazuje družabno življenje in z njim ples v srednjem veku, v času ljubljanskega kolegija jezuitov v 17. in 18. stoletju in v prvih desetletjih 19. stoletja, ko je bila Ljubljana zelo živahno mesto, v katerem se je veliko plesalo, ter razkriva, kdaj so na našem ozemlju prvič videli balet in kdaj je nastala prva slovenska baletna pantomima na slovensko glasbo Možiček. Razvoj plesa in čas, v katerem se je plesalo, osvetljujejo tudi strokovnjaki: Ljudmila Gec Plesničar, Mirko Ramovš, Metoda Kokole, Marko Marin, jezuit Lojze Bratina, Manca Špendal, Damjan Ovsec in Veselin Miškovič. Avtorica in urednica je Danica Dolinar, direktor fotografije Bojan Kastelic, mojster montaže Andrej Modic.

Kajetan Kovič: Maček Muri

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Je eden najbolj priljubljenih in opevanih slovenskih junakov res maček? Vsi poznamo lepo zalitega, črnega muca, ki skoči pokonci, "čim zapoje zvonček v uri, s taco si oči pomane, dvigne rep in hitro vstane" … Kajetan Kovič je Murija napisal leta 1975, Jelka Reichman pa ga je obogatila z ilustracijami, ki so se z zgodbo povezale v eno najbolj priljubljenih slikanic. Z Jerkom Novakom, ki je zgodbe o Muriju z Neco Falk uglasbil, smo se pogovarjali o časih, ko je bilo boemstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati pa vse to upovedati in zapeti. Muc pa ni običajna žival: že sam izraz “mačka” pomeni v slovenskem jeziku marsikaj, zato smo obiskali tudi gojiteljico teh zagonetnih ljubljenčkov.

(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Barbara Celjska, izobraževalno-zgodovinska serija, 1/3

Barbara, najmlajša hči mogočnega Hermana II. Celjskega, se še kot deklica poroči s kraljem in kasnejšim cesarjem Sigismundom Luksemburškim in postane najbolj vplivna ženska takratne Evrope, trojna kraljica, samostojna vladarica, sposobna gospodarica, ki je svojemu možu posojala denar za njegove pohode po Evropi. Kaj o njej govorijo viri in zakaj se je o njej skozi stoletja širil sloves, da je Mesalina in črna kraljica? Njeno podobo odkrivamo s slovenskimi zgodovinarji in avtorico najnovejše in najbolj obsežne raziskave o njej, Slovakinjo Danielo Dvoržakovo. Skozi nekatere postaje njenega življenja nas vodi Zvezdan Pirtošek, ki ga je znana Celjanka navdihnila, da o njej piše zgodovinski roman.

Jožefa in Janez Javornik

Pretresljivo pričevanje Janeza in Jožefe Javornik iz Grosuplja nam ponuja vpogled v medvojno in povojno dogajanje v okolici gradu Boštanj, kjer je bil Janezov oče sprva uslužbenec. Njegova mama Jožefa pa prihaja iz Stranske vasi pri Ivančni Gorici in je zelo zgodaj izgubila očeta, ki je umrl v ruskem ujetništvu v Sibiriji. Janezov oče se je navduševal za komunizem, češ da prinaša svobodo in blagostanje, a je bil po vojni razočaran in je tistim, ki so ga zapeljali očital, da so mu lagali. Po okupaciji aprila 1941 je zavladalo zatišje, italijanski vojaki do ljudi niso bili nasilni. Vse se je spremenilo po pojavi partizanov, ki so pričeli z okrutnimi umori domačinov. Njihove prve tarče so bili primorski emigranti, ki so bivali v okolici. Jožefa pove, da so se bali partizanov, ki so k njim hodili pogosto in zahtevali hrano, po vojni pa jih je dodatno ošibila obvezna oddaja. Poti Janeza in Jožefe so se kasneje prekrižale, poročila sta se, oblikovala družino in si s pridnim delom omogočila dostojno življenje. Sedaj v zrelih letih pogosteje razmišljate o travmatični preteklosti, ki je zaznamovala njune kraje in družine. Ob koncu pričevanja se pričevalca sprehodita po dvorišču boštanjskega gradu, ki je žalostna ruševina in opomin na težke čase. Janez pa pokaže hišo, na mestu, kjer je bila pomorjena Jakopinova družina in se sprašuje kaj o tem ve častni meščan Ljubljane Franc Sever Franta, ki je bil takrat partizan v bližnji okolici.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...