Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Glasbeno in plesno ljudsko izročilo - Arhiv

20. mednarodni festival ustnih harmonik "(Ah), te orglice", posnetek iz Mokronoga

Posnetek večernega koncerta 20. mednarodnega festivala ustnih harmonik v Mokronogu. Idejni vodja prireditve je vse od njenih začetkov, pisatelj in glasbenik Stane Peček. Cilj festivala je spodbujati kvalitetno izvajalsko prakso in ohranjati izročilo igranja na to glasbilo ter ga približati ljudem. Med izvajalci in podporniki tega glasbila se že dolgo razvijajo tudi prizadevanja za vstop ustne harmonike v glasbeno šolstvo. Premiki v to smer so sicer počasni, a v zadnjih letih je bilo organiziranih kar nekaj seminarjev za ustno harmoniko in izdani so bili priročniki za učenje tega glasbila. Koncert jubilejnega festivala je sooblikovalo 14 skupin iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.

Sem. 70 let Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc

Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici svojega obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov: Sem. Predstava v ospredje postavlja človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika, število nič pa že na ravni podobe simbolizira cikličnost in sklenjenost. Predstava nas popelje skozi poglavja človeškega življenja, ki so: rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca in smrt.

Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun, 3/3

Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Tretji del predstavlja različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.

Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun, 2/3

Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Drugi del predstavlja Slovensko izročilo.

Le plesat me pelji 2018, posnetek iz Žalca

Spremljali smo zaključni del državnega srečanja odraslih folklornih skupin Slovenije. Prireditev z naslovom Le plesat me pelji! je potekala na odru Doma II. slovenskega tabora v Žalcu v organizaciji JSKD s svojo tamkajšnjo izpostavo. Na zaključni prireditvi so se predstavile folklorne skupine z najboljšimi programi letošnjega leta, ki so uspešno prešle predhodni sistem izbora. Njihove zaključne nastope je povezoval Gregor Budal, ocenjevalo pa tako občinstvo kot tričlanska strokovna žirija.

Slavnostni koncert ob 40-letnici ansambla Vedun, 1/3

Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Prvi del predstavlja dediščino Slovanov in Keltov, drugi del Slovensko izročilo, tretji pa različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.

Sozvočja Slovenije: Ljudska glasba na Slovenskem

Sozvočja Slovenije je edinstven koncert, ki predstavlja prerez sodobne slovenske ljudske glasbe. Oblikovalca programa koncerta, Janez Dovč in Jasna Vidakovič, sta za koncert izbrala glasbenike in ansamble vseh generacij, ki prihajajo z različnih krajev Slovenije in zamejstva. V prvem delu so nastopili: Smledniški pritrkovalci, Paridolske korenine (Kozjansko), Janez Dovč, Boštjan Gombač, Trstenke, Jože Režek (Haloze), Fantje s Preske (Dolenjska), Kresnice iz Adlešičev, Sodevski tamburaši, Petračeva (Bloke), Bistrške škuorke (Ilirska Bistrica) ter Alpski godčevski sestav pri FS Ozara Kranj.

Pesmi iz Beneške Slovenije: Nediški puobi in Barski oktet

Nediški puobi in Barski oktet ohranjajo in oživljajo pesmi svojih očetov in pradedov iz beneške Slovenije in s tem tudi slovenski jezik na tem področju. Skupina pevcev iz Beneške Slovenije Nediški poubi je nastala na pobudo slavista in skladatelja, tudi raziskovalca slovenskega ljudskega izročila Beneške Slovenije Pavla Merkuja. Že vrsto let ohranjajo in obujajo domače večglasno petje. Prav tako Barski oktet, ki združuje v petju po slovensko in v slovenskih narečjih videmske pokrajine (tersko, beneško, rezijansko) osem mladih, ki živijo v Terski dolini. Urednica Danica Dolinar, režija Urša Menart.

Sem. 70 let Folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc, 2. del

Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.«. Predstava v ospredje postavlja človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika. Število nič pa že na ravni podobe simbolizira cikličnost in sklenjenost. Posnetek drugega dela predstave vas bo popeljal skozi naslednja poglavja človeškega življenja: Združitev, Dekadenca in Smrt.

Festival Lent 2019

Maribor v poletje že 27-tič vstopa s Festivalom Lent. Predstave, koncerti – kultura, druženje, kulinarika in doživetje – vse to festival ponuja na trgih, ulicah, parku in na obrežju Drave. Devet dni festival vabi na več kot 40 prizorišč. Ste si kdaj vzeli čas in v enem dnevu obiskali vse dogodke? Je to mogoče?

Festival Lent 2019: 31 let Folkarta

Mariborski Folkart ni le največji slovenski folklorni praznik, pač pa tudi svetovno priznan Mednarodni CIOFF folklorni festival. V lanskem letu je praznoval 30 let neprekinjenega delovanja. Tudi letos bo s svojo barvitostjo, raznolikostjo in razigranostjo med zanimivejšimi deli Festivala Lent. V oddaji bomo pogledali v zgodovino festivala, ki ga vsako leto bogatijo folklorne skupine iz Evrope in sveta. Nepogrešljiv del festivala pa so tudi člani Akademske folklorne skupine Študent.

Dotik t-rajanja - Prazniki pomladi: Folklorna skupina Tine Rožanc

Folklorna skupina Tine Rožanc je bila ustanovljena 1949 s prihodom članov Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc. S projektom Dotik t-rajanja je skupina predstavila šest odrskih predstavitev folklornega izročila Štajerske, Bele krajine, Prekmurja, Blok, Koroške in osrednje Slovenije. V vsebinskem sklopu Prazniki pomladi se je skupina predstavila z gosti, Skupino sester Trobec-Žagar in zasedbama Volk folk ter Jararaja.

Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona

Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo skupine nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.

Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih: FS Tine Rožanc, MKZ Ljubljanski madrigalisti, Karin Možina in Gregor Volk, ponovitev

Folklorna skupina Tine Rožanc je ob svoji 65. obletnici delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije FS Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela FS Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod okriljem Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.

20. mednarodni festival ustnih harmonik "(Ah), te orglice": Posebna gosta Violeta Bulc in Lojze Peterle, posnetek iz Mokronoga

Posnetek večernega koncerta jubilejne, že 20. izdaje festivala ustnih harmonik v Mokronogu. Idejni vodja te prireditve je od začetkov do danes, pisatelj in glasbenik Stane Peček. Cilj prireditve je spodbujati kvalitetno izvajalsko prakso in ohranjati izročilo igranja na to glasbilo ter ga približati ljudem. Že dolgo se razvijajo tudi prizadevanja za vstop ustne harmonike v glasbeno šolstvo. Premiki v to smer so sicer počasni, a v zadnjih letih je bilo organiziranih kar nekaj seminarjev za ustno harmoniko in izdani so bili priročniki za učenje tega glasbila. Koncert jubilejnega festivala je sooblikovalo 14 skupin iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, gostil pa je tudi posebna gosta iz Bruslja.

Razkrita govorica plesa: Akademska folklorna skupina France Marolt ŠOU v Ljubljani

Akademska folklorna skupina France Marolt je bila ustavljena daljnega leta 1948 in je leta 2008 praznovala 60-letnico svojega delovanja. Začetki so bili skromni, s komaj tremi plesnimi pari, z leti pa je število plesalcev in godbenikov raslo. Ob jubileju je skupina pripravila koncert, na katerem se je tradicionalno slovensko ljudsko izročilo združila s sodobnimi koreografijami in kostumografijo. V preteklih nastopih je skupina v oblačilni in koreografski podobi prikazovala posebnosti slovenskih pokrajin in ožjih območij. Tokratni koncert pa je bil nekaj posebnega, saj je imel izrazito abstraktno zasnovo. Posvečen je bil izključno plesu, njegovi govorici, ki je, s svojimi oblikami in znamenji razkrivala gibno izraznost slovenskega človeka skozi čas.

Folklorna skupina Srbskega kulturnega društva Maribor: Sabor u crnoj travi

Posnetek nastopa Folklorne skupine Srbskega kulturnega društva Maribor, ki je bila izbrana med najboljše na Srečanju folklornih skupin manjšinskih etničnih skupnosti leta 2018. V koreografiji Janka Dimitrijevića boste lahko spremljali preplet številnih plesnih korakov in ritmov, ki izvirajo iz področja Balkana in bližnjega Vzhoda. Slišali boste plese Burjana, Eleno mome, Selka, Šestica, Vlasinka, Južna moravka, Bugarčica in Čačak, ter pesmi Severinke belo grlo in Sadila Jana.

Folklorno društvo Gartrož Nova Gorica: Ah, ta meja

Folklorna skupina društva Gartrož iz Nove Gorice vas bo z duhovito in nostalgično koreografijo popeljala v pozna petdeseta leta. Takrat se je življenje na Goriškem začelo razvijati. Razmahnilo se je »švercanje«, ljudje so se navzemali zahodnjaških navad, glasbe in plesov. Koreografija Marije Kapušin parodično nagovarja z vprašanjem, kje je meja folklorne dejavnosti in hkrati ponuja odgovor s poudarjanjem, da je ples živa in nenehno spreminjajoča se dejavnost.

Folklorna skupina Klas Horjul: Dušo za vesele gosli, plesi okolice Ljubljane

Folklorna skupina Klas iz Horjula je navdih za koreografijo iskala v Cankarjevi pripovedki Kurent. V koreografski zgodbi Marije Čipić Rehar z naslovom Dušo za vesele gosli boste lahko spremljali vandrajočega Kurenta. Glasba, ki jo igra je žalostna in zvoki iz njegovega glasbila vedno razžalostijo navzoče. Njega pa žene želja, da bi s svojo glasbo ljudi lahko razveseljeval. Za veselo glasbo in inštrument je pripravljen dati vse, tudi svojo dušo.

Folklorna skupina Dragatuš: Polčke

Folklorna skupina Dragatuš iz Bele krajine se predstavlja s koreografijo Zdenke Pezdirc, naslonjeno na pripoved o muzikantu, ki je na svojo staro harmoniko znal zaigrati nekaj viž, v glavnem polke. Ko si je na zabavi zbrana družba zaželela slišati tudi valček, naj bi se muzikant vedno pošalil, da valčkov ne igra, ker zna samo polčke; med drugim boste videli in slišali murnovo, poskočno, zavito in vražjo polko.

1 2 3