Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Izobraževalno–dokumentarni filmi - Arhiv

Fenomen kuharskih oddaj

Kaj je v ozadju fenomena kuharskih oddaj in zakaj jih gledalci tako radi gledamo že iz časa slavnih kuharskih nasvetov mojstra Ivačiča? Kakšno vlogo je odigral televizijski medij pri vse večjem zanimanju za kuhanje in gastronomijo? Odgovor bomo iskali s pomočjo red. prof. Svetlane in Božidarja Slapšaka ter rimskih časov, Gregorja Bakoviča in Bojana Emeršiča, ki sta slovenski medijski svet začinila s Čari začimb, kuharskega mojstra Bineta Volčiča in resničnostnih šovov, medijskega strokovnjaka dr. Dejana Jontesa ter psihiatra prof. dr. Boruta Škodlarja.

Ivan Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski

Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenanavdno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje.

Mostnica

V ledeniški dolini tik ob bohinjskem jezeru leži slikovita dolina Voje od koder izvira potok Mostnica. Neokrnjena narava in bogastvo travnikov z rastlinami vseh vrst se ob izviru Mostnice v obliki slapu prične vodna pot Mostnice. Hudourniška struga sprva teče po ravni dolini Voje, nakar se spusti v globoko ter deročo sotesko Mostnico, kjer slikovitost vodnih kaskad, draselj, slapičev in tolmunov navduši še tako zahtevnega obiskovalca teh krajev. Zgodovina teh krajev je prežeta z izročili preteklosti o pridobivanju železa, planšarstva, mlinarstva, ki jo zaokrožuje muzej v Stari Fužini ter znamenitost, ki jo je zasnoval sam Leonardo de Vinci. Ob izlivu Mostnice tik ob bohinjskem jezeru pa je ribja populacija izredno pestra.

Alkoholizem

Alkohol v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni in širši družbeni problem. Alkohol je zelo dostopen, hkrati pa so problematične tudi pivske navade Slovencev. Po podatkih NIJZ vsak deseti Slovenec, star 25 let ali več, čezmerno pije alkohol, vsak drugi te starosti se vsaj enkrat letno opije. Vsak dan pri nas zaradi razlogov, izključno in stoodstotno povezanih z alkoholom, v povprečju umreta dve osebi, še dodatnih 75 oseb pa umre zaradi prometnih nezgod, katerih povzročitelji so alkoholizirani. Vsak dan je pri nas zaradi bolezni in stanj, izključno povezanih z alkoholom, deset hospitalizacij. V oddaji se pogovarjamo s strokovnjakinjo s področja zdravljenja odvisnosti od alkohola doc. dr. Majo Rus Makovec o dognanjih, ki jih prinaša sodobna nevroznanost v zdravljenje alkoholizma, o razvoju odvisnosti, o pomenu družine kot varovalnem momentu pri mladostnikih, ki so še posebej ranljivi za alkohol in seveda o zdravljenju. Svoji zgodbi pa sta nam zaupala dva bivša alkoholika, ki sta pogumno stopila na novo pot.

Farmakogenetika, dokumentarna oddaja

V medici se v zadnjih letih govori o novem pristopu k zdravljenju bolnikov, saj je že dlje časa znano, da ljudje različno presnavljamo zdravila. Odziv na zdravilo je lahko premajhen, lahko pa se pojavijo tudi hudi neželeni učinki, ki terjajo hospitalizacijo ali celo smrt. Odziv na zdravilo je povezan s številnimi dejavniki, med drugim tudi od genetske osnove bolnika. Zato v svetu in tudi v Sloveniji potekajo številne raziskave s področja farmakogenetike, ki raziskuje uspešnost zdravljenja in neželene učinke glede na genotip bolnika. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiserka: Ita Obersnu

Trajnostna moda

Kaj nam pomeni obleka, zakaj je potrošniška kultura naravnana v nove in nove nakupe, kako smo povezani s svetovno tekstilno industrijo in kakšne probleme prinaša modna industrija kot ena največjih industrij v svetu tako iz okoljevarstvenega, socialnega in gospodarskega vidika? In kaj je trajnostna moda, kakšne so alternative – od izmenjevalnic in oblačil iz druge roke do njihove modne nadgradnje za nove modne kreacije in recikliranja? Odgovore nam bodo nizali prof. dr. Breda Luthar, Peter Movrin, prof. Almira Sadar in Simona Lampe, spoznali pa bomo nekatere primere dobre prakse pri izmenjavi in recikliranju oblačil.

Možganska kap

Možganska kap je urgentno stanje v nevrologiji. Danes jo lahko preprečimo in ozdravimo. Pri tem pa je zelo pomemben čas. Prav zato je začel delovati tudi Republiški center TeleKap, ki ponuja bolnikom pregled preko videokonferenčne povezave z 11 regionalnimi slovenskimi bolnišnicami. Na ta način so specialisti vaskularni nevrologi na razpolago vsakemu bolniku, ne glede na to, kje se tak bolnik nahaja. Vsak bolnik doživlja možgansko kap na svoj način, kot nam bo povedal Jan Šilec, ki je doživel možgansko kap zelo mlad. Kljub bolezni in s podporo domačih je našel motivacijo za nove izzive v življenju, ki se danes vrti okoli glasbe.

Slavoj Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Žižkovo knjigo Jezik, ideologija, Slovenci so označili kot "anticipacijo slovenske zgodovine". Pa je ideologijo danes še moč brati na enak način, kot jo je bral Žižek pred tridesetimi leti? Leto 1987. Čeprav še vlada samoupravljanje, se začenjamo Slovenci znotraj SFRJ čedalje bolj prepoznavati kot delavni, varčni, pobožni in pridni. In tedaj izide delo Slavoja Žižka: Jezik, Ideologija, Slovenci, ki je sežetek rezultatov raziskovalne naloge Vloga nezavednih fantazem v procesih oblikovanja identitete Slovencev iz zgodnjih let 1980. S Stojanom Pelkom smo govorili o tem, kako brati Žižkovo knjigo 30 let po izidu, s Kozmo Ahačičem pa o tem, katera je ključna beseda za Slovenstvo. In katera beseda nas je najbolj zaznamovala? Katera ima največ ideološkega naboja?

Peračica

Na Gorenjskem, pod brezjanskim platojem, se nahaja potok Peračica ob kateri vodi pot miru preko sedmih mostov. Vodna krajina z obilo skritimi vodnimi kotički ter kulturnimi in naravnimi znamenitosti preseneti še tako zahtevnega obiskovalca vodnega kroga Slovenije. Okoliški hribi in gore daje tej vodni krajini pridih spokoja ter miru, ki je v današnjem času hitrega tempa življenja ključnega pomena za zdravo življenje ter povezovanja z naravo. Slapovi, zelena kamenina, soteska, grad, narodno svetišče, ostanki mlinov, redke rastlinske vrste dodajo tej dokumentarni zgodbi prvinsko izkušnjo neokrnjene narave v osrčju Gorenjske.

Čezmejno zdravstveno varstvo

V oddaji o čezmejnem zdravstvenem varstvu smo vzeli pod drobnogled pravice zavarovancev do zdravljenja v tujini. Veljavna zakonodaja namreč dovoljuje tovrstno zdravljenje v treh primerih in sicer v primeru, ko so v Sloveniji izčrpane možnosti zdravljenja, ko je v Sloveniji za določeno zdravstveno storitev presežena najdaljša dopustna čakalna doba oziroma razumen čas in v primeru, ko se odločijo za zdravljenje v drugi državi članici Evropske Unije. Leta 2013 je bila namreč v slovensko zakonodajo prenešena evropska direktiva o čezmejnem zdravstvenem varstvu, ki bolnikom na podlagi predhodno izdane napotnice zdravnika v Republiki Sloveniji dovoljuje zdravljenje v tujini. Za nekatere storitve sicer veljajo določene omejitve, tako na primer za bolnišnično zdravljenje in za določene preiskave, ki zahtevajo uporabo drage medicinske opreme, za katero je ministrstvo za zdravje izdalo odredbo (npr. magnetna resonanca, hiperbarična komora in še nekatere druge). Bolniki dobijo povrnjene stroške pregleda, vendar velja ob tem opozoriti, da bo znesek v tujini lahko tudi višji od povrnjenega. Večina bolnikov se za pregled v tujini odloča zaradi predolgih čakalnih dob in se najraje odpravi v sosednje države. Najpogosteje so naši bolniki v tujini opravili elektromiografijo, preglede pri okulistu in ortopedu. Če pa so pri nas izčrpane možnosti zdravljenja, nas naše klinike pošljejo na zdravljenje v tujino. V oddaji predstavljamo kirurško zdravljenje epilepsije v Nemčiji, spregovorili pa bomo tudi z bolnico po transplantaciji pljuč na Dunaju.

Rak prostate

Rak prostate ni več bolezen starejših moških, kot je veljalo pred časom. Obolevajo vedno mlajši moški, prav tako pa narašča tudi število bolnikov. Večina bolnikov s prostato pred postavitvijo diagnoze raka nima nikakršnih težav. Pri rutinskem pregledu PSA vrednosti v krvi pa se pokaže potreba, da prostato še dodatno pregledajo in odvzamejo vzorce za biopsijo. Diagnozo raka je težko sprejeti in se spoprijemati tudi s posledicami, ki so prisotne v prehodnem obdobju po odstranitvi prostate. Svoji zgodbi sta nam zaupala tudi dva bolnika.

Bolečina v ledveni hrbtenici

V oddaji se bomo spopadli z bolečino v ledveni hrbtenici, ki predstavlja drugo najbolj pogosto bolezensko stanje takoj za respiratornimi obolenji. V ambulanti družinskega zdravnika prestavlja peti najbolj pogost vzrok za obisk, v ortopedskih ambulantah pa je teh bolnikov kar od 50 do 60% . Hkrati je bolečina v ledveni hrbtenici najbolj pogosti vzrok za bolniški stalež. V oddaji bomo o vzrokih, zdravljenju in skrbi za zdravo hrbtenico spregovorili s specialistom ortopedije. Pomembno je razumeti, da je bolečina v ledveni hrbtenici povezana z degenerativnim procesom hrbtenice. Ta nastopi zelo zgodaj v človekovem življenju in sicer že po 20-tem letu. Zato strokovnjaki svetujejo vsakdanjo skrb za zdravo hrbtenico, kar pa pomeni dovolj vadbe in gibanja. Včasih je potrebno tudi kirurško zdravljenje, kot se je to zgodilo našemu nastopajočemu g. Roškerju, ki je za bolečinami trpel že med študijem. Naš radijski kolega Jure Longyka pa se je odpravil na gibalno terapevtski pregled in posvet, da bi se z individualizirano in njemu prilagojeno vadbo spoprijel z bolečinami. V zaključku oddaje spregovorimo tudi o manj znani kronični bolečini, ki lahko kljub zdravljenju ostaja naša spremljevalka. Vendar lahko tudi kronično bolečino obvladujemo, kar nam bo povedala specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine.

Lotse, dokumentarni film

Lotse, četrta najvišja gora na svetu, je bila prvič osvojena leta 1957. Med svetovno alpinistično javnostjo pa je poznana predvsem po izjemno zahtevni južni steni. V njej so se odvijale najbolj dramatične, epske zgodbe svetovnega himalaizma. In pri tem so imeli zelo pomemben delež tudi slovenski alpinisti. Tehnično skrajno zahtevna in predvsem izjemno nevarna stena je zasipavala plezalce s plazovi, vedno znova, brez konca. Kljub izjemnim naporom in skrajni nevarnosti pa so se vztrajno pomikali navzgor. Vsak meter je bil prigaran in nič ni bilo podarjenega. Steni ni bilo videti konca. Kot bi se tri severne stene Triglava postavile druga vrh druge. Za vztrajanje v tej smrtno nevarni igri sta bili potrebni izjemna motivacija in popolna predanost cilju.

Humanitarnost

Humanitarnost, dobrodelnost, solidarnost so besede, ki opisujejo pomoč drugim. Solidarnost in z njo povezani altruizem sta temeljni vrednoti in moralni zapovedi v odnosu človeka do sočloveka. Hkrati pa je solidarnost nujen in zadosten pogoj za obstoj skupnosti. Številne humanitarne organizacije oziroma t.i. tretji sektor odgovarja na potrebe ljudi, ki se povečujejo. Je skrb za sočloveka in empatija biološki ali sociološki fenomen? Smo Slovenci dobrodelni? Kje je meja humanitarnosti in ali smo v humanitarnem ravnanju lahko celo diskriminatorni? Na ta vprašanja nam bodo odgovarjali prof. dr. Zinka Kolarič, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, izr. prof. dr. Vesna V. Godina in prof. dr. Igor Pribac.

Ivan Tavčar: Visoška kronika

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Nas določa konflikt med konformizmom in svobodo, ki ga izpostavlja Tavčarjeva Visoška kronika? Četudi so avtorju očitali, da je svoje že povedal, so jo leta 1919, ko je prišla med bralce, proglasili za najbolje napisano knjigo tistega časa: Tavčarjevo Visoško kroniko. Ta veliki roman o razvoju osebnosti glavnega junaka Izidorja določajo tri zgodovinske teme - preganjanje čarovnic, protestantov in tridesetletna vojna - ki jih je Tavčar zlil v napeto in mnogplastno zgodbo, vredno sodobnikov, kot sta bila Thomas Mann ali Robert Musil. Na Visokem, kjer je bila knjiga napisana, smo iskali korenine Tavčarjeve bogate življenjske zgodbe, tako književne kot politične, z režiserjem Jernejem Lorencijem pa smo se pogovarjali o konfliktu med konformizmom in etično čistostjo, ki določata naracijo dramske uprizoritve. Ali pa je Visoška kronika predvsem pripoved o asimilaciji nemških naseljencev med Slovenci? Ali morda pripoved o preganjanju slovenskih žena, ki jih skozi svojo nedolžnost pooseblja Agata Schwarzkobler?

Ko bolezen postane izziv, dokumentarna oddaja

Huntingtonova bolezen je ena najhujših oblik genske bolezni, za katero še ne poznamo zdravila. To je izkušnja, ki postavi tako sorodnike kot negovalce in ostale vpletene pred velike izzive – le-ti daleč presegajo posameznika. Zato je izjemnega pomena medsebojno sodelovanje sorodnikov, negovalcev in zdravniškega osebja ter spoštovanja prizadetega človeka, kljub procesu izgubljanja njegovih zmožnosti odziva. Film je zastavljen s perspektive prostovoljke, ki vstopa v zahtevni svet Huntingtonove bolezni v prepričanju, da se z neugodno diagnozo življenje ne konča!

Želve v Sloveniji, dokumentarna oddaja

Če pomislimo na dinozavre, si predstavljamo zelo velike pošasti. Teh seveda ni več, so pa želve – plazilci, ki se od časa velikih dinozavrov skorajda niso spremenili. V Sloveniji živita dve vrsti, sladkovodna močvirska sklednica in morska glavata kareta. Delček njunega še vedno skrivnostnega življenja razkriva oddaja o želvah pri nas.

Podonavska: Donava, reka, ki poplavlja

V Podonavju naj bi zaradi podnebnih sprememb – tako kot še marsikod drugod – poplave postajale vse pogostejše in vse močnejše. Preprečevanje poplavnega tveganja je zato ena od najpomembnejših nalog obdonavskih krajev. Eden od uspešnih primerov je mesto Dunaj, kjer je kot del protipoplavnih ukrepov nastal 21 km dolg donavski otok in postal – ne da bi to sprva sploh načrtovali – eden izmed najbolj priljubljenih rekreacijskih predelov mesta. Nekaj kilometrov niže leži naravni park Donau Auen, kjer so Donavo ogradili, zdaj pa podirajo brežine in širijo prostor za razlivanje reke ob narastlih vodah, da ne bi ogrožala krajev naprej po toku. Še dlje, na sotočju Drave in Donave, pa so v Kopačkem ritu poplave od nekdaj del naravnega cikla.

Podonavska: Kje so priložnosti za mlade?

Najbolj aktiven del populacije mladih v Podonavju so mladi podjetniki. Center za evropsko prihodnost je 20 mladih podjetnikov iz 10 podonavskih držav povabil v Maribor, ker jim je omogočil dvoje izkušenj: da se spoznajo med seboj in se povežejo s kolegi iz regije, obenem pa sodelujejo na mednarodni konferenci Podim, na kateri se zberejo odlični podjetniki, ustanovitelji zagonskih podjetij, vlagatelji in predavatelji z vsega sveta. Mladi iz Podonavja so se seznanili tudi z možnostmi financiranja skupnih projektov. To je kratka zgodba o mladih podjetnih ljudeh iz Budimpešte, ki so ustanovili zagonsko podjetje. Kako so začeli, kakšne so njihove želje in ambicije, kje vidijo priložnosti, kako gledajo na prihodnost Podonavja?

Himalajska zgodba

Makalu, 1975 – osvojen je bil prvi osvojeni osemtisočak za Slovence. Natanko 20 let pozneje, je bil naš še zadnji osemtisočak. Veliki cilj – osvojiti vse himalajske osemtisočake - je bil s tem dosežen. Vstop v sam svetovni vrh alpinizma – himalaizma se je odprl. Nastopil je nov čas, predvsem za generacijo alpinistov, ki je prihajala. Čas novih pristopov, novih smeri, tehnik. Slovenci smo pričeli krojiti svetovni alpinizem. Danes se morda porajajo vprašanja o vlogi Himalaje za alpinizem, smislu osvajanja osvojenih vrhov osemtisočakov, komercializaciji, ki se dogaja na »strehi sveta«, pa vendar Himalaja ostaja ista – nekoga privlači za vedno, nekoga morda odbije, vsekakor pa vsakega močno zaznamuje. Prava slovenska himalajska zgodba se je pričela pisati torej leta 1975, ko je na vrh Makaluja stopil Marjan Manfreda Marjon. Zanj je bila to predvsem zgodba o velikem prijateljstvu. Za Slovenijo pa bi morala himalajska zgodba veljati za zgled zgodbe o uspehu.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...