Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

TV - Arhiv

Josip Vandot: Kekec

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Smo Slovenci res kekci, v dobrem pomenu besede? Pri dopolnjenih sto letih od prvega izida je Kekec, poleg Martina Krpana in kasnejšega Mačka Murija, ki pa je kljub vsemu žival, gotovo najbolj priljubljen junak slovenske mladinske literature. Toda kako to, da Kekec, naš narodni junak, ni nič kaj priden, pa ga vseeno radi beremo? Kekca poznamo tudi, morda celo predvsem, iz priljubljenih filmov in celo s paštete, v knjigah o Kekcu pa nastopajo tudi zdravilne rastline, ki so pogosto poimenovane samo narečno, pripisuje pa se jim kar čudodelne moči, o katerih smo se pogovarjali s profesorjem botanike dr. Francijem Batičem. Vendar pa se je izraz Kekec v popularnem jeziku uveljavil kot izraz za nesposobneža, kekca skratka. Ob tem se pisatelj Miha Mazzini sprašuje: "Povejte mi še za kak drug narod, ki se norčuje iz svobodnega in samostojnega človeka, idealizira pa pasivne bednike, ki uživajo v lastnem nepotrebnem trpljenju?" Kekec pa ima še eno lepo lastnost: vsemu lepemu na svetu se čudi. Morda pa se moramo skozi Kekca spet naučiti gledati - in čuditi?

Maribor, 3/4

Promenada je meščanska navada sprehajanja in srečevanja na osrednjih mestnih ulicah in trgih, ki je potekala po posebnih pravilih in je povezovala vse sloje prebivalcev. V Mariboru je bila v obdobju med svetovnima vojnama popularna promenada v starem mestnem jedru, po vojni pa se je izoblikovala nova promenada v Mestnem parku. Kakšno je bilo nekdaj družabno življenje v Mariboru in njegova meščanska identiteta nam bodo predstavili gospa Majda Šlajmer Japelj, etnologinja Jerneja Ferlež ter založnik in zbiratelj Primož Premzl.

Ela Peroci: Muca Copatarica

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kaj pa, če Muca Copatarica ni le otroška pravljica, temveč metafora slovenske družbe? Podobe, ki nam jih riše Ela Peroci, so se vtisnile v otroško podzavest in so nas dobesedno napisale. Muco Copatarico gotovo prištevamo med najbolj vplivne in najbolj brane slovenske otroške knjige: Ela Peroci je z njo ob izidu leta 1957 uvedla nov tip mestne pravljice, saj je snov za svoja dela zajemala iz doživljajskega sveta sodobnega mestnega otroka, v tedanji literaturi pa je prevladovala snov, ki je zajemala iz kmečkega sveta, kar je v oddaji osvetlila prof. dr. Dragica Haramija. Antropologija uporabe copat je raznolika. O tem, ali so copati kliše, ali morda celo eden simbolov Slovenstva, smo se spraševali z dr. Noahom Charneyem, ameriškim umetnostnim zgodovinarjem, ki živi v Sloveniji, otrokom bere Muco Copatarico in tudi sam nosi copate.

Piran, dokumentarna serija, 2/4

Piran je po mnenju mnogih najlepše mesto na Slovenskem in obiskovalce navdušuje s slikovito lego in bogato dediščino, ki je nastala v stoletjih beneške nadoblasti. Osrednji umetnostni spomenik je stolnica sv. Jurija, ki je zavetnik mesta, v njegovo zgodovino pa se je še prav posebej zapisal skladatelj in violinist Giuseppe Tartini. Piran bomo odkrivali s pomočjo posameznikov, ki so se prav posebej zavezali ohranjanju kulturne dediščine – župnik Zorko Bajc, slikarka in restavratorka Mira Ličen Krmpotić in kulturna delavka Natalija Planinc.

Tomaž Šalamun: Poker

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je konstituirala kot narod, ki nas je skratka napisala. Nas je napisal Poker Tomaža Šalamuna, ki se je "naveličal svojega plemena in se izselil"? Dve leti po objavi šokantne Dume 64 - šlo je za parodijo Dume Otona Župančiča - ki je Slovence temeljito pretresla, pesniku pa prinesla sodni pregon, je leta 1966 Šalamun izdal svojo prvo zbirko: Poker. In to v samozaložbi. Šalamun, ki je kasneje obveljal za enega največjih slovenskih modernistov, je že v Pokru uporabljal svoj jezik; pesnik in skrbnik Šalamunovega centra Aleš Šteger nam je pojasnil, zakaj je šlo pri tem za pravo revolucijo v smislu poetičnega izrazoslovja. Šalamun se je tudi zares izselil in precej časa preživel v Ameriki, kjer so ga veliko prevajali, medtem ko njegovo pleme zanj ni imelo pravega posluha. Pozneje ga je priznala tudi domovina in v ZDA se je vrnil kot kulturni ataše, postal je član SAZU in vzornik ter kolega številnim literatom. O pokru kot igri se je razgovoril igralec Jonas Žnidaršič in povedal tudi, kaj je rokenrol poezija.

Kamnik, 1/4

Kamnik se je v srednjem veku izoblikoval kot deželnoknežje mesto ob glavni prometni cesti na Štajersko, po tem obdobju pa je nov vrh doživel v dobi baroka. Je eno naših najdragocenejših zgodovinskih mest v katerem so se ohranile zanimive legende in bogata kulturna dediščina z raznolikimi muzeji in zanimivostmi. Kamnik bomo spoznavali s pomočjo domačinov – poznavalca lokalne zgodovine Franceta Malešiča, mojstrice poslikave majolk Irene Radej ter umetnostnega zgodovinarja in specialista za Plečnika Noaha Charneyja.

Zofka Kveder: Njeno življenje

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zofka Kvedrova je zapisala, da ženska potrebuje denar, lastno sobo in vino. To pa zato, ker ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode« in je njena sreča odvisna od moškega. Ti časi so minili, a te besede so nas morda zaradi svoje krute resničnosti napisale še toliko bolj. Na današnji ulici Josipine Turnograjske, nekdanji Nunski ulici, je med šolanjem v Ljubljani, med leti 1888 - 1891, živela Zofka Kveder. Verjetno bi bilo Zofki Kveder danes vsaj malo povšeči, da se je nekdanja Nunska ulica preimenovala v ulico Josipine Turnograjske … Zofka Kveder je pretresljivi roman Njeno življenje izdala leta 1914. V njem je poudarila, da življenje žensk ni enakopravno življenju moških, da je »življenje ženske samo slučaj«, da mora biti »pridna« in »ubogati«, kajti ženska po splošnem prepričanju »ni krmilarica svoje usode«, njena sreča je odvisna od moškega. Dr. Manca G. Renko je o aktualnosti Zofke Kveder napisala knjigo, dr. Katja Mihurko Poniž pa je osvetlila literarnozgodovinski kontekst Njenega življenja. Oddaja se je zakjučila, simbolno, na ulici Zofke Kvedrove v Ljubljani, ki je ena redkih ljubljanskih ulic, ki nosijo ime po ženski.

(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Oživljeni Vodnik, izobraževalno-zgodovinska serija, 3/3

Valentin Vodnik se je bil za slovenski jezik pripravljen izpostaviti v času, ki temu sploh ni bil naklonjen. Bil je zavzet, delaven, vsestranski, ljudski. iz gorskih pohodov je prinašal fosile in minerale, se nad prelepimi vršaci čudil v pesmih, ki pomenijo začetek planinske poezije. Sestavljal je nove besede in iskal vse možne oblike različnih poimenovanj, ki so po deželi že obstajale, prevajal, pridigal, napisal še več pesmi, pratik, neizmerno rad učil mladino in napisal tudi prve učbenike… Z dr. Luko Vidmarjem, dr. Andrejo Legan Ravnikar, dr. Marijanom Dovićem dr. Petrom Mikšo, Andrejem Rozmanom Rozo in drugimi odkrivamo zanimivosti iz njegovega življenja in dela.

Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec: Pesmi štirih

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zbirka Pesmi štirih je dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij. Nekaj je bilo v zraku tiste pomladi leta 1953. V kinu so se generacije raznežile ob filmu Vesna, pomanjkanje papirja pa je leta 1953 združilo glasove Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka v pesniško knjižico z naslovom Pesmi Štirih. Pesniki in bralci so si želeli oddahniti od graditeljstva povojne poezije in so spet razmišljali o življenju, ljubezni - in o poeziji. Četudi si kritiki glede pomena zbirke še vedno niso enotni, v oddaji iz serije 50 knjig tri četrt stoletja pozneje iščemo odgovor na vprašanje o poeziji. Najdemo ga v kratkih pogovorih z mladimi iz krožka gimnazije Vič, ki pod mentorstvom prof. Marjetke Krapež ponovno skušajo odgovoriti na večno vprašanje o tem, kako pesmi spreminjajo življenja. Zbirka Pesmi štirih je tako dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij.

(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Marija Terezija in Slovenci, izobraževalno-zgodovinska serija, 2/3

Javni zdravstveni sistem, obvezna osnovna šola, hišne številke, vse to imamo prav po zaslugi Marije Terezije in njenih reform. In seveda, krompir, ki ga po statistiki vsak Slovenec letno poje okrog 70 kg. V zgodovino se je zapisala kot dobra vladarica, z močnimi svetovalci, ki jim je znala prisluhniti, tudi če se z njimi ni najbolj strinjala. Kako danes gledajo nanjo potomci njenih podanikov? Kako jo vidijo njeni neposredni potomci ter zgodovinarji? Kako je vplivala na slovenske kraje, in prebivalce? Ali posledice njenih reform čutimo še danes? Vse to odkrivamo z današnjim poglavarjem družine Habsburg - Karlom von Habsburgom, dr. Miho Preinfalkom, dr. Petrom Vodopivcem, dr. Andrejem Studenom in drugimi.

Dva vodika, en kisik

Dva vodika, en kisik je 50-minutni dokumentarni film, ki vodo obravnava iz različnih vidikov, tudi z aspekta, kako podnebne spremembe vplivajo na vodni krog. Šele, ko nas prizadene katastrofalna vodna ujma, se za hip zamislimo, da se nam narava maščuje za naše mačehovsko ravnanje. So aktualni begunski eksodusi res samo posledica državljanske vojne, ali moramo vzroke iskati tudi v ekstremnih vremenskih vzorcih, ki so posledica podnebnih razmer? Voda je hrana, kar se zavedajo številne multinacionalke, ki vedo, da so vodni viri strateška surovina in modro zlato 21. stoletja. Film sooča domače in tuje strokovnjake, ki delujejo na različnih področjih, biologije, klimatologije, arheologije, okoljske ekonomije in umetnostne zgodovine. Protagonist filma je jamski potapljač in podvodni snemalec Ciril Mlinar Cic, večkrat nagrajeni avtor, ki v besedi in sliki opozarja na pestro biotsko raznovrstnost slovenskega jamskega življenja in na njihovo ogroženost zaradi človekovega vpliva.

Mladi kmetje Evrope, 1. del, izobraževalno-svetovalna oddaja

V Evropski uniji je le 6 % kmetov mlajših od 35 let in zamenjava generacij je ena izmed glavnih nalog Skupne kmetijske politike v prihodnjih letih. Da bi ustvarili boljše razmere za mlado generacijo kmetov z dodatnimi finančnimi sredstvi, si v zadnjem času prizadevata tako Evropska komisija kot Evropska investicijska banka. Zgodbe mladih kmetov iz različnih evropskih držav pa dokazujejo, da si mlada generacija z inovativnimi idejami lahko zagotovi delovna mesta v pridelavi hrane. Andrea je mlad Sicilijanec, ki se je po študiju fizioterapije vrnil domov, ustanovil pravično zadrugo in z njo povezal več kot 30 mladih kmetov. Jeni in Simon sta si na Švedskem ustvarila delovni mesti s farmo bizonov. Zgodb o mladih uspešnih kmetih je v EU veliko.

Kajetan Kovič: Maček Muri

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Je eden najbolj priljubljenih in opevanih slovenskih junakov res maček? Vsi poznamo lepo zalitega, črnega muca, ki skoči pokonci, "čim zapoje zvonček v uri, s taco si oči pomane, dvigne rep in hitro vstane" … Kajetan Kovič je Murija napisal leta 1975, Jelka Reichman pa ga je obogatila z ilustracijami, ki so se z zgodbo povezale v eno najbolj priljubljenih slikanic. Z Jerkom Novakom, ki je zgodbe o Muriju z Neco Falk uglasbil, smo se pogovarjali o časih, ko je bilo boemstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati pa vse to upovedati in zapeti. Muc pa ni običajna žival: že sam izraz “mačka” pomeni v slovenskem jeziku marsikaj, zato smo obiskali tudi gojiteljico teh zagonetnih ljubljenčkov.

(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Barbara Celjska, izobraževalno-zgodovinska serija, 1/3

Barbara, najmlajša hči mogočnega Hermana II. Celjskega, se še kot deklica poroči s kraljem in kasnejšim cesarjem Sigismundom Luksemburškim in postane najbolj vplivna ženska takratne Evrope, trojna kraljica, samostojna vladarica, sposobna gospodarica, ki je svojemu možu posojala denar za njegove pohode po Evropi. Kaj o njej govorijo viri in zakaj se je o njej skozi stoletja širil sloves, da je Mesalina in črna kraljica? Njeno podobo odkrivamo s slovenskimi zgodovinarji in avtorico najnovejše in najbolj obsežne raziskave o njej, Slovakinjo Danielo Dvoržakovo. Skozi nekatere postaje njenega življenja nas vodi Zvezdan Pirtošek, ki ga je znana Celjanka navdihnila, da o njej piše zgodovinski roman.

Zelena energija gozda, dokumentarna oddaja

V zgodovini naše civilizacije se je že večkrat potrdilo, da predvsem izguba gozda iz kakršnega koli razloga, lahko pomeni smrt civilizacije. Gozd niso le pljuča našega planeta in najpomembnejši vir različne energije, gozd je življenjski prostor številnih živih bitij, ki v čarobnem procesu soodvisnosti v njem živijo. In v te soodvisnosti vstopa tudi človek – kot opazovalec, raziskovalec, znanstvenik, obiskovalec, rekreativec, nabiralec, lovec… Po obdobju zgolj »lesnega« črpanja gozda človek vse bolj spoznava kakšne druge dragocenosti še skriva gozd zanj v smislu zelene ekologije in energije, zelenih delovnih mest, zelene promocije gozda in njegovih številnih funkcij, zdravljenja z zdravilno energijo gozda, rekreacije, izobraževanja ….V dokumentarnem filmu različni ljudje – uporabniki gozda razmišljajo, kaj jim gozd daje, kako ga občutijo in kako ga z razvojem samooskrbnih tehnologij in pametne predelave njegovih outputov lahko razbremenimo, očuvamo in vanj vlagamo v smislu trajnosti, saj smo končno prepoznali njegov večplastni kapital. Kajti, gozdove so nam v čuvanje zapustili naši dedi, pradedi, od nas pa je zdaj odvisno, ali bomo gozd z vsemi njegovimi darovi v taki obliki uspeli predstaviti in zapustili tudi zanamcem.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek

»Možgani so v tem delu vesolja najpopolnejše orodje za proučevanje razvoja vesolja, življenja, spoznavanje lastnega jaza in predvidevanje usode človeka in vesolja.« Slovenski nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek večji del svoje znanstvene poti raziskuje Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen. Skozi preučevanje možganov se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Zavzema se za pogumnejši vstop v fenomene, ki se jih je še pred kratkim nevroznanost sramovala, jih zatirala ali se jim posmehovala in še danes vstopa na ta področja nerada – vprašanja zavesti, čustev. V oddaji spremljamo prof. dr. Pirtovška v službi – z bolniki in študenti, pa tudi v Angliji, kjer je živel več kot deset let . V Walesu – v opatiji Tintern Abbey pa je tudi on poslal »možgane na pašo« in užival v barvah, zvokih, tišinah, besedah, kamnih... v drugi resničnosti. »Verjamem, da lahko zaradi boljšega poznavanja možganov postanemo boljši ljudje.«.

Janko Kersnik: Kmetske slike

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kersnikove Kmetske slike so v suhoparnem pravnem jeziku zemljiške knjige naše pretresljive sgodbe, ki jih piše življenje. Na prelomnici med romantiko in realizmom, med ganljivo lepoto narave in trdo realnostjo kmečkega življenja, vzniknejo Kersnikove Kmetske slike. V tej zbirki črtic je v idiličnem okolju gradu Brdo pri Lukovici skozi tančico romantike realistično naslikal življenje kmečkega prebivalstva. Toda ob ponovnem prebiranju stoletje kasneje v oddaji iz serije 50 knjig ugotovimo, da življenje še vedno slika podobne slike, ki jih vestno beleži zemljiška knjiga. V oddaji smo skušali priti do samih začetkov zgodbe, mag. Žarko Bizjak iz zgodovinskega arhiva v Ljubljani nam je zato v regionalnih arhivih, ki se merijo v kilometrih, pokazal zapuščino spisov po notarju Janku Kersniku, medtem ko nam je literarno ozadje razsvetlil dr. Igor Grdina.

Kdo se boji slovenščine?: 3. del

O branju, njegovem pomenu, vrednosti knjige, ločevanju med dobro in manj dobro literaturo, načinu branja se rojeva veliko razmislekov, teorij in načrtov. Pa vendar je med odraslimi (pre)velik delež nebralcev – takšnih, ki v enem letu ne preberejo niti ene knjige, naj bi bilo kar 42 odstotkov. Odločitev, ali vzeti v roko knjigo ali pametni telefon, je seveda povsem svobodna in v rokah vsakega posameznika. Zavedanje, kaj knjiga ponuja in kako pomembna je za ustroj celotne družbe, pa je treba širiti vztrajno in neomajno.

V tišini letnih časov

Televizijski poetični zapis, ki se brez besed prepušča zvokom dneva, noči in narave, ter se z njimi odpira v doživljajski svet ilustratorke Luise Tomasetig ,v katerem odkriva vrsto asociacij in prispodob, ki jih umetnica prevaja in udejanja v svojo umetnost.

Miki Muster: Zvitorepec

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Če so nas nekatere knjige napisale, je bil Zvitorepec strip, ki nas je narisal. Da le ni kvaril mladine ... Kmalu po drugi svetovni vojni v socialistični Jugoslaviji Zvitorepec ni bil sprejet brez nezaupanja, saj je predstavljal proizvod dekadentnega kapitalizma. Po razhodu s Sovjetsko zvezo leta 1948, ko se je SFRJ ozirala proti ZDA, so tam uzrli tudi Disneyjeve stripe. Leta 1952 so na tedniku PPP hišnemu ilustratorju Mikiju Mustru naročili, naj v slogu basni nariše podoben živalski strip, vendar z avtohtonimi slovenskimi junaki, s katerimi se bodo mladi bralci lahko poistovetili, da le ne bo kvaril mladine. O fenomenu Zvitorepca smo se pogovarjali z lastnikom striparnice Aleksandrom Buchom, z Iztokom Sitarjem je beseda tekla o družbenem kontekstu stripa, pesnica in založnica Anja Golob pa je orisala koncept risoromana, novega knjižnega žanra, ki združuje literaturo in risbo.

Prijavite se na e-novice