Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Izobraževalno–dokumentarni filmi - Arhiv

Kajetan Kovič, Janez Menart, Tone Pavček, Ciril Zlobec: Pesmi štirih

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Zbirka Pesmi štirih je dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij. Nekaj je bilo v zraku tiste pomladi leta 1953. V kinu so se generacije raznežile ob filmu Vesna, pomanjkanje papirja pa je leta 1953 združilo glasove Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Cirila Zlobca in Toneta Pavčka v pesniško knjižico z naslovom Pesmi Štirih. Pesniki in bralci so si želeli oddahniti od graditeljstva povojne poezije in so spet razmišljali o življenju, ljubezni - in o poeziji. Četudi si kritiki glede pomena zbirke še vedno niso enotni, v oddaji iz serije 50 knjig tri četrt stoletja pozneje iščemo odgovor na vprašanje o poeziji. Najdemo ga v kratkih pogovorih z mladimi iz krožka gimnazije Vič, ki pod mentorstvom prof. Marjetke Krapež ponovno skušajo odgovoriti na večno vprašanje o tem, kako pesmi spreminjajo življenja. Zbirka Pesmi štirih je tako dokaz, da poezija še vedno buri duhove, pa četudi v dobi prevlade nič kaj poetičnih družabnih omrežij.

(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Marija Terezija in Slovenci, izobraževalno-zgodovinska serija, 2/3

Javni zdravstveni sistem, obvezna osnovna šola, hišne številke, vse to imamo prav po zaslugi Marije Terezije in njenih reform. In seveda, krompir, ki ga po statistiki vsak Slovenec letno poje okrog 70 kg. V zgodovino se je zapisala kot dobra vladarica, z močnimi svetovalci, ki jim je znala prisluhniti, tudi če se z njimi ni najbolj strinjala. Kako danes gledajo nanjo potomci njenih podanikov? Kako jo vidijo njeni neposredni potomci ter zgodovinarji? Kako je vplivala na slovenske kraje, in prebivalce? Ali posledice njenih reform čutimo še danes? Vse to odkrivamo z današnjim poglavarjem družine Habsburg - Karlom von Habsburgom, dr. Miho Preinfalkom, dr. Petrom Vodopivcem, dr. Andrejem Studenom in drugimi.

Dva vodika, en kisik

Dva vodika, en kisik je 50-minutni dokumentarni film, ki vodo obravnava iz različnih vidikov, tudi z aspekta, kako podnebne spremembe vplivajo na vodni krog. Šele, ko nas prizadene katastrofalna vodna ujma, se za hip zamislimo, da se nam narava maščuje za naše mačehovsko ravnanje. So aktualni begunski eksodusi res samo posledica državljanske vojne, ali moramo vzroke iskati tudi v ekstremnih vremenskih vzorcih, ki so posledica podnebnih razmer? Voda je hrana, kar se zavedajo številne multinacionalke, ki vedo, da so vodni viri strateška surovina in modro zlato 21. stoletja. Film sooča domače in tuje strokovnjake, ki delujejo na različnih področjih, biologije, klimatologije, arheologije, okoljske ekonomije in umetnostne zgodovine. Protagonist filma je jamski potapljač in podvodni snemalec Ciril Mlinar Cic, večkrat nagrajeni avtor, ki v besedi in sliki opozarja na pestro biotsko raznovrstnost slovenskega jamskega življenja in na njihovo ogroženost zaradi človekovega vpliva.

Mladi kmetje Evrope, 1. del, izobraževalno-svetovalna oddaja

V Evropski uniji je le 6 % kmetov mlajših od 35 let in zamenjava generacij je ena izmed glavnih nalog Skupne kmetijske politike v prihodnjih letih. Da bi ustvarili boljše razmere za mlado generacijo kmetov z dodatnimi finančnimi sredstvi, si v zadnjem času prizadevata tako Evropska komisija kot Evropska investicijska banka. Zgodbe mladih kmetov iz različnih evropskih držav pa dokazujejo, da si mlada generacija z inovativnimi idejami lahko zagotovi delovna mesta v pridelavi hrane. Andrea je mlad Sicilijanec, ki se je po študiju fizioterapije vrnil domov, ustanovil pravično zadrugo in z njo povezal več kot 30 mladih kmetov. Jeni in Simon sta si na Švedskem ustvarila delovni mesti s farmo bizonov. Zgodb o mladih uspešnih kmetih je v EU veliko.

Kajetan Kovič: Maček Muri

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Je eden najbolj priljubljenih in opevanih slovenskih junakov res maček? Vsi poznamo lepo zalitega, črnega muca, ki skoči pokonci, "čim zapoje zvonček v uri, s taco si oči pomane, dvigne rep in hitro vstane" … Kajetan Kovič je Murija napisal leta 1975, Jelka Reichman pa ga je obogatila z ilustracijami, ki so se z zgodbo povezale v eno najbolj priljubljenih slikanic. Z Jerkom Novakom, ki je zgodbe o Muriju z Neco Falk uglasbil, smo se pogovarjali o časih, ko je bilo boemstvo življenjski stil, ko so umetniki znali uživati pa vse to upovedati in zapeti. Muc pa ni običajna žival: že sam izraz “mačka” pomeni v slovenskem jeziku marsikaj, zato smo obiskali tudi gojiteljico teh zagonetnih ljubljenčkov.

(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Barbara Celjska, izobraževalno-zgodovinska serija, 1/3

Barbara, najmlajša hči mogočnega Hermana II. Celjskega, se še kot deklica poroči s kraljem in kasnejšim cesarjem Sigismundom Luksemburškim in postane najbolj vplivna ženska takratne Evrope, trojna kraljica, samostojna vladarica, sposobna gospodarica, ki je svojemu možu posojala denar za njegove pohode po Evropi. Kaj o njej govorijo viri in zakaj se je o njej skozi stoletja širil sloves, da je Mesalina in črna kraljica? Njeno podobo odkrivamo s slovenskimi zgodovinarji in avtorico najnovejše in najbolj obsežne raziskave o njej, Slovakinjo Danielo Dvoržakovo. Skozi nekatere postaje njenega življenja nas vodi Zvezdan Pirtošek, ki ga je znana Celjanka navdihnila, da o njej piše zgodovinski roman.

Zelena energija gozda, dokumentarna oddaja

V zgodovini naše civilizacije se je že večkrat potrdilo, da predvsem izguba gozda iz kakršnega koli razloga, lahko pomeni smrt civilizacije. Gozd niso le pljuča našega planeta in najpomembnejši vir različne energije, gozd je življenjski prostor številnih živih bitij, ki v čarobnem procesu soodvisnosti v njem živijo. In v te soodvisnosti vstopa tudi človek – kot opazovalec, raziskovalec, znanstvenik, obiskovalec, rekreativec, nabiralec, lovec… Po obdobju zgolj »lesnega« črpanja gozda človek vse bolj spoznava kakšne druge dragocenosti še skriva gozd zanj v smislu zelene ekologije in energije, zelenih delovnih mest, zelene promocije gozda in njegovih številnih funkcij, zdravljenja z zdravilno energijo gozda, rekreacije, izobraževanja ….V dokumentarnem filmu različni ljudje – uporabniki gozda razmišljajo, kaj jim gozd daje, kako ga občutijo in kako ga z razvojem samooskrbnih tehnologij in pametne predelave njegovih outputov lahko razbremenimo, očuvamo in vanj vlagamo v smislu trajnosti, saj smo končno prepoznali njegov večplastni kapital. Kajti, gozdove so nam v čuvanje zapustili naši dedi, pradedi, od nas pa je zdaj odvisno, ali bomo gozd z vsemi njegovimi darovi v taki obliki uspeli predstaviti in zapustili tudi zanamcem.

Prof. dr. Zvezdan Pirtošek

»Možgani so v tem delu vesolja najpopolnejše orodje za proučevanje razvoja vesolja, življenja, spoznavanje lastnega jaza in predvidevanje usode človeka in vesolja.« Slovenski nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek večji del svoje znanstvene poti raziskuje Parkinsonovo in Alzheimerjevo bolezen. Skozi preučevanje možganov se sprašuje, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Zavzema se za pogumnejši vstop v fenomene, ki se jih je še pred kratkim nevroznanost sramovala, jih zatirala ali se jim posmehovala in še danes vstopa na ta področja nerada – vprašanja zavesti, čustev. V oddaji spremljamo prof. dr. Pirtovška v službi – z bolniki in študenti, pa tudi v Angliji, kjer je živel več kot deset let . V Walesu – v opatiji Tintern Abbey pa je tudi on poslal »možgane na pašo« in užival v barvah, zvokih, tišinah, besedah, kamnih... v drugi resničnosti. »Verjamem, da lahko zaradi boljšega poznavanja možganov postanemo boljši ljudje.«.

Janko Kersnik: Kmetske slike

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Kersnikove Kmetske slike so v suhoparnem pravnem jeziku zemljiške knjige naše pretresljive sgodbe, ki jih piše življenje. Na prelomnici med romantiko in realizmom, med ganljivo lepoto narave in trdo realnostjo kmečkega življenja, vzniknejo Kersnikove Kmetske slike. V tej zbirki črtic je v idiličnem okolju gradu Brdo pri Lukovici skozi tančico romantike realistično naslikal življenje kmečkega prebivalstva. Toda ob ponovnem prebiranju stoletje kasneje v oddaji iz serije 50 knjig ugotovimo, da življenje še vedno slika podobne slike, ki jih vestno beleži zemljiška knjiga. V oddaji smo skušali priti do samih začetkov zgodbe, mag. Žarko Bizjak iz zgodovinskega arhiva v Ljubljani nam je zato v regionalnih arhivih, ki se merijo v kilometrih, pokazal zapuščino spisov po notarju Janku Kersniku, medtem ko nam je literarno ozadje razsvetlil dr. Igor Grdina.

Kdo se boji slovenščine?: 3. del

O branju, njegovem pomenu, vrednosti knjige, ločevanju med dobro in manj dobro literaturo, načinu branja se rojeva veliko razmislekov, teorij in načrtov. Pa vendar je med odraslimi (pre)velik delež nebralcev – takšnih, ki v enem letu ne preberejo niti ene knjige, naj bi bilo kar 42 odstotkov. Odločitev, ali vzeti v roko knjigo ali pametni telefon, je seveda povsem svobodna in v rokah vsakega posameznika. Zavedanje, kaj knjiga ponuja in kako pomembna je za ustroj celotne družbe, pa je treba širiti vztrajno in neomajno.

V tišini letnih časov

Televizijski poetični zapis, ki se brez besed prepušča zvokom dneva, noči in narave, ter se z njimi odpira v doživljajski svet ilustratorke Luise Tomasetig ,v katerem odkriva vrsto asociacij in prispodob, ki jih umetnica prevaja in udejanja v svojo umetnost.

Miki Muster: Zvitorepec

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Če so nas nekatere knjige napisale, je bil Zvitorepec strip, ki nas je narisal. Da le ni kvaril mladine ... Kmalu po drugi svetovni vojni v socialistični Jugoslaviji Zvitorepec ni bil sprejet brez nezaupanja, saj je predstavljal proizvod dekadentnega kapitalizma. Po razhodu s Sovjetsko zvezo leta 1948, ko se je SFRJ ozirala proti ZDA, so tam uzrli tudi Disneyjeve stripe. Leta 1952 so na tedniku PPP hišnemu ilustratorju Mikiju Mustru naročili, naj v slogu basni nariše podoben živalski strip, vendar z avtohtonimi slovenskimi junaki, s katerimi se bodo mladi bralci lahko poistovetili, da le ne bo kvaril mladine. O fenomenu Zvitorepca smo se pogovarjali z lastnikom striparnice Aleksandrom Buchom, z Iztokom Sitarjem je beseda tekla o družbenem kontekstu stripa, pesnica in založnica Anja Golob pa je orisala koncept risoromana, novega knjižnega žanra, ki združuje literaturo in risbo.

Kdo se boji slovenščine?: 2. del

Dvojina velja za eno najmočnejših posebnosti slovenskega jezika. Obenem je tudi trd oreh pri učenju slovenščine – tako za slovenske učence, še bolj pa za tujce, ki se z njo šele spogledujejo. Pa vendar imamo z njo nekaj, česar »veliki« nimajo. Je njena raba res tako zahtevna ali gre za vsesplošno prepričanje, da je slovenščina težka in se je moramo zato bati? Dvojina je le močna dodatna razsežnost jezika, ki je živ toliko in tako, kot ga pri življenju ohranjajo njegovi govorci.

Slavoj Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Žižkovo knjigo Jezik, ideologija, Slovenci so označili kot "anticipacijo slovenske zgodovine". Pa je ideologijo danes še moč brati na enak način, kot jo je bral Žižek pred tridesetimi leti? Leto 1987. Čeprav še vlada samoupravljanje, se začenjamo Slovenci znotraj SFRJ čedalje bolj prepoznavati kot delavni, varčni, pobožni in pridni. In tedaj izide delo Slavoja Žižka: Jezik, Ideologija, Slovenci, ki je sežetek rezultatov raziskovalne naloge Vloga nezavednih fantazem v procesih oblikovanja identitete Slovencev iz zgodnjih let 1980. S Stojanom Pelkom smo govorili o tem, kako brati Žižkovo knjigo 30 let po izidu, s Kozmo Ahačičem pa o tem, katera je ključna beseda za Slovenstvo. In katera beseda nas je najbolj zaznamovala? Katera ima največ ideološkega naboja?

Kdo se boji slovenščine?: 1. del

Slovenski jezik je imel v preteklosti za Slovence veliko in pomembno vlogo, saj je slovenščina dolga stoletja obstajala brez lastne države. Šele v romantiki se je njena zapisana beseda vključevala v evropske kulturne tokove. Zato je vprašanje jezika kot identitete naroda staro, a še vedno aktualno. Danes imamo svojo državo, svoj uradni jezik. Vse se zdi samoumevno. Pa vendar vsake toliko časa privre na plan strah pred izumiranjem jezikov. Se mora po tem, ko je prehodil tisočletno pot, slovenski jezik bati za svoj obstoj? Kdo mu ga zagotavlja? In kdo ga predvsem ogroža?

Anton Tomaž Linhart: Ta veseli dan ali Matiček se ženi

V seriji 50 knjig, ki so nas napisale, iščemo knjigo, ki nas je najbolj zaznamovala, ki nas je skratka napisala. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo. Ta veseli dan ali Matiček se ženi je gledališka igra Antona Tomaža Linharta in je priredba Beaumarchaisove satire Figarova svatba. Linhartova veseloigra je v knjigi izšla leta 1790, cenzura pa je bila premočna, da bi dovolila tudi uprizoritev na odru, zato je bilo delo uprizorjeno šele leta 1848, po Marčevski revoluciji, v Novem mestu. Beaumarchaisova Figarova svatba slovi kot najbolj revolucionarna komedija, ki je s svojimi svobodomiselnimi idejami celo navdahnila francosko revolucijo. Toda v današnjem kontekstu pretirane politične korektnosti lahko Ta veseli dan beremo drugače, tudi v duhu gibanja #metoo, o čemer smo se pogovarjali z asistentko režije izvedbe v Drami Mašo Pelko, glede zapleta s podvezico pa smo se pozanimali tudi pri načrtovalki porok, obenem pa prisrčen zaključek te oddaje iz serije 50 knjig posneli kar v Blejskem srčku.

Izzivi srebrne generacije: Ljubezen, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 3/3

V tokratni oddaji bomo rušili predsodke in stereotipe, da je ljubezen namenjena le mlajšim. Da je ljubezen življenjsko gorivo za vsakogar, ne glede na leta, v oddaji poudarja psihoterapevtka dr. Veronika Podgoršek. Z njo se strinjata tudi zakonca, ki svoj odnos negujeta ne glede na to, da je eden od njiju že v domu za starejše. Zakonca Grum, nesojen par iz mladosti, ki sta se po več kot 70 letih spet našla in pred letom dni tudi poročila ter zakonca Turnšek, ki sta se v jeseni svojega življenja našla celo prek spletnega portala, pa do nas prinašajo sporočilo, da je lahko ljubezen v zrelih letih še bolj polna, zrela, izpopolnjujoča, tudi romantična in da se je zanjo vredno boriti. Ne glede na leta oziroma še sploh v zrelejših letih.

Fran Saleški Finžgar: Pod svobodnim soncem

Povest davnih dedov: tako je Fran Saleški Finžgar podnaslovil svoje najbolj znano delo. Ena največkrat ponatisnjenih in najbolj branih knjig na slovenskem je sprva izhajala v Domu in svetu kot podlistek, v knjižni obliki pa je izšla leta 1912, do sedaj pa je bila natisnjena v v 230.000 izvodih. Kako malo je manjkalo, da se po Finžgarjevi knjigi ni posnel pravi holivudski spekatakel, pa bo v oddaji povedal pisateljev nečak, pofesor Janez Bogataj. V oddaji tudi o Finžgarjevi jezikovni inovativnosti in o močne narodobudnemu vidiku, ki prinaša tudi uvid v slovansko mitologijo. O Perunu, Velesu in Mokoš smo se pogovarjali s članom društva starovercev, Matijem Kendo. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak

Izzivi srebrne generacije: Osamljenost, dokumentarno-izobraževalna oddaja, 2/3

Da je osamljenost med ljudmi, predvsem starejšimi, alarmantna, zelo razširjena obenem pa najbolj prezrta bolezen in do česa vsega lahko človeka pripelje, tako duševno, telesno in socialno, bosta v oddaji opozarjala zdravnica družinske medicine in predavateljica dr. Darinka Klančar ter gerontolog dr. Jože Ramovš. Izkušnje o tem, kako se prikrade, katere življenjske situacije nas vanjo potisnejo, kako boli, kako se izviti iz njenega primeža, kako obsežna in prikrita je med nami, bosta z nami delili gospe Fani in Frančiška ter gospod Štefan.

Janez Vajkard Valvasor: Slava Vojvodine Kranjske

Kaj bi naredili za knjigo? Bi prodali svoj grad? Bi prodali svojo rojstno hišo? Živel je mož, ki je za knjigo prodal svoj grad in celo svojo rojstno hišo. Janez Vajkard Valvasor je bil mož nenavadne usode, ki je s svojo Slavo pisal in se vpisal v zgodovino slovenstva. Profesorsko prevajalska družina Debenjak je 323 let po izidu opravila titansko delo in iz nemščine, zapisane v gotici, prevedla vseh 15 knjig, vezanih v 4 zvezke, ki obsegajo skupaj 3.532 strani velikega formata. V oddaji se pri profesorju Božidarju Debenjaku pogovarjali o tem, kako je Slava vplivala na oblikovanje narodne samozavesti, z vodjem rokopisnega oddelka NUK Marijanom Rupertom pa smo polistali ter se dotaknili enega izvirnih zvezkov Slave Vojvodine Kranjske. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...