Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Ostale informativne oddaje - Arhiv

Proslava ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, prenos iz Ajdovščine

»Iz novih sanj se rodi nov svet, kjer za dobro ljudi se meja ne gradi«, to je slogan letošnje proslave ob državnem prazniku vrnitve Primorske k matični domovini. Organizatorji, občina Ajdovščina in tamkajšnje domoljubne in veteranske organizacije, so scenarij in režijo zaupali domačinu Petru Avbarju, ki je vsebinsko zasnovo za prireditev črpal iz pesmi Calvi zasedbe Siddharta. Na prizorišču, ajdovskem grajskem obzidju, se bodo prepletali glasba, ples in beseda, oživele bodo osebne zgodbe, spomini na povojno obdobje, na meje, ki vselej zarežejo v usode ljudi. Program bo oblikovalo 150 prostovoljcev, na odru bomo spremljali pevce zbora Srečko Kosovel, Policijski orkester, glasbeno zasedbo Balkan Boys s tolkalisti, Vokalno skupino Galina, ADC Plesni center, KUD Javorov hudič in učenke ter učence Osnovne šole Danila Lokarja iz Ajdovščine. Med povabljenimi na prireditev sta tudi predsednika države in vlade, Borut Pahor in Marjan Šarec. Proslavo si lahko ogledate tudi v neposrednem prenosu na televiziji Slovenija, zanj bo poskrbela ekipa Regionalnega RTV centra Koper – Capodistria.

Saša Tabaković

V stotem NaGlasu, edini TV-oddaji za skupnosti nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, bo gost filmski in gledališki igralec Saša Tabaković, ki ima kar dva materna jezika – slovenščino in srbščino. Borštnikov nagrajenec priznava, da bi se dolgočasil, če bi bil samo Slovenec, saj močno čuti svoje bosanske in srbske korenine. Rad zapoje tudi sevdalinko. V jubilejni oddaji gostimo kitarski Duo Aritmija, posnetke z voščili pa so nam ob 100. oddaji poslali Tanja Ribič, Tomislav Jovanović Tokac, Vlatko Stefanovski, Challe Salle, Zlatan Čordić Zlatko in drugi. Vabljeni k ogledu 100. oddaje NaGlas!

Kaj govoriš? = So vakeres?

V prvi oddaji 12. sezone se bomo posvetili spominskim obeležjem ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve genocida, ki ga obeležujemo 2. avgusta. V ta namen smo obiskali simpozij v Murski Soboti, žrtvam so se poklonili tudi v hrvaškem Jasenovcu. Bili smo tudi na zaključni konferenci projekta GEM – Give them a chance, v sklopu katerih je izšla knjiga mladega Roma in manifest učečih se Romov. V Ljubljani smo pokukali na razstavo likovnih del Kasuma Cane, za vas pa smo pripravili še nekaj novic in rubriko romskega jezika.

Tanja Ribič

Tako ti je mala moja – je naslov prvega ženskega stand-up musicala v Sloveniji, ki govori o ljubezni med Slovenko in Bosancem. Kako torej ljubijo Bosanci, smo v studiu vprašali avtorico, igralko in pevko Tanjo Ribič, ki je skupaj s soprogom Brankom Đurićem zgled strpnosti pri nas. Obiskali smo vsestranskega bosanskega umetnika Ismarja Mujezinovića, ki je oblikoval plakate za filma Se spominjaš Dolly Bell in Valter brani Sarajevo ter za zimske olimpijske igre v Sarajevu. Raziskali smo tudi, kako globoko so hribi zasidrani v identiteto Slovencev in Črnogorcev. Prav ta tema je skozi različne projekte združila Zgodovinski inštitut Črne gore in Oddelek za zgodovino in geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani.

Samostojnih 27 - Pogovor z Ivanom Omanom

Ob 27-letnici samostojne slovenske države se je s starosto slovenske politike pogovarjala Rosvita Pesek. "Želim si takšno vlado, ki si bo prizadevala, da se preseže to našo strašno razdeljenost. Da bo politična elita, in njene stranke, da si bodo tekmeci za vladanje v tej državi, ne sovražniki. Politični nasprotnik še ni sovražnik, Dojemimo že enkrat to!", je dejal Ivan Oman.

100. obletnica združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

Združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni ali Priključitev Prekmurja matičnemu narodu je slovenski praznik, ki ga praznujemo 17. avgusta 1919, ko je Prekmurje po določilih Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, s tem pa so bili prekmurski Slovenci po stoletjih madžarske oblasti znova združeni z matičnim narodom. Po koncu prve svetovne vojne je Prekmurje 12. avgusta 1919 zasedla jugoslovanska vojska, 17. avgusta pa je na množičnem ljudskem zborovanju v Beltincih oblast predala civilnemu upravitelju.

Prekmurje, 100 let

Ob 100. obletnici priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom se bomo o prvem skupnem stoletju, o prehojeni poti in o mestu Prekmurja znotraj Slovenije in Evrope pogovarjali s tremi Prekmurci – z ustavno sodnico Etelko Korpič Horvat, z glasbenikom Vladom Kreslinom in z nekdanjim predsednikom države, Milanom Kučanom. Oddajo je pripravila Ksenija Horvat.

Dan v Prekmurju

V petek, 16.8. ob 17.30, bo iz Beltincev, prizorišča zgodovinskega shoda, na katerem so Prekmurci pred sto leti plebiscitarno potrdili željo po združitvi z matičnim narodom, v živo potekala oddaja DAN V PREKMURJU, ki jo pripravljamo v Informativnem programu TV Slovenija. Ksenija Horvat in Bojan Peček se bosta pogovarjala s prekmurskimi politiki, gospodarstveniki in kulturniki o današnjih izzivih pred pokrajino.

Judita Franković Brdar

Kar 27 let po izbrisu si v kinih lahko ogledamo slovenski film o najbolj množični kršitvi človekovih pravic pri nas. Izbrisano je odlično zaigrala hrvaška igralka Judita Franković Brdar, ki smo jo v studiu vprašali, ali se je težko naučila slovensko. Spregovorili smo tudi o tem, kako s filmskim snemalcem Marko Brdarjem živita med Zagrebom in Ljubljano. Igralec Robert Korošec najraje poje kot Tifa iz Bijelega Dugmeta, nastopa pa tudi v prvi slovenski uprizoritvi musicala Addamsovi v MGL-u. Spoznali boste akademskega grafičnega oblikovalca Admirja Ganića, Sarajevčana, ki je narisal sevdah in je slaba tri leta vodja Ateljeja Mednarodnega grafičnega likovnega centra v Ljubljani.

Hrvaška, razdvojena dežela

V oddaji predstavljamo gospodarsko in družbeno sliko sosednje države. Hrvaška ni edina, kjer je na delu revizionizem, so pa sile, ki v ospredje potiskajo prepovedane simbole in jih skušajo legalizirati, vse močnejše. Konservativci in skrajneži imajo tudi številne nasprotnike, a preko raznih združenj uspešno, tudi ob tihi podpori Cerkve, z referendumskimi pobudami spreminjajo podobo države. Več - tudi o čevljih znamke Borovo, okoljskih pomislekih, manjšinah… -, v Mednarodnih obzorjih avtorice Marte Razboršek, snemalcev Stojana Femca in Aleša Živca, montažerja Bojana Gašperšiča in režiserja Primoža Meška.

Mednarodna obzorja: Razdruženo kraljestvo

Po odločitvi britanskih volivcev leta 2016, da Združeno kraljestvo zapusti Evropsko unijo, so se začela dolgotrajna izstopna pogajanja. Le redki so si predstavljali, kako naporna bodo in v kakšno negotovost bodo potisnila državo. Brexit je sprožil pravi politični in družbeni kaos na Otoku. Ekipa Televizije Slovenija je pogledala, kako ključne politične odločitve spremljajo ljudje v različnih delih države. Zakaj ribiči podpirajo brexit? Kaj izstop pomeni za britanske izvoznike? Kako na politično preigravanje glede meje na irskem otoku gledajo prebivalci tamkajšnjih obmejnih krajev? Avtor: ADRIJAN BAKIČ Režiserka: TINA NOVAK Snemalec: GREGA KOS Montažer: MARTIN KASTELIC

Marko Vidojković

Jugoslavija kot visoko tehnološko razvita družba, v kateri je na oblasti Ante Marković?! Sliši se kot znanstvena fantastika, kar tudi je. Gre za uspešnico Res vam hvala srbskega pisatelja, novinarja in aktivista Marka Vidojkovića, ki so jo prevedli v slovenščino. Z avtorjem smo se pogovarjali tudi o protivladnih demonstracij v Srbiji, saj je Vidojković eden od vidnejših obrazov protestov proti predsedniku Aleksandru Vučiću. V oddaji boste spoznali trenerko bodočih košarkarskih zvezdnic na slovenskem parketu in nekdanjo uspešno košarkarico s Kosova Shemsije Tolaj. Obiskali smo umetnico Katinko Dimkarosko, ki svojo kreativnost izraža skozi glasbo in oblikovanje oblačil, predvsem pa nadaljuje delo svojega očeta Ljubena Dimkaroskega, ki je zaslovel kot izvajalec na kopijo neandertalske piščali. Bili smo tudi na 74. rojstnem dnevu bosansko-hercegovskega in slovenskega pesnika in pisatelja Josipa Ostija v društvu Ljiljan.

Po Evropi 2019

Bogastvo in raznolikost evropskih kultur, medsebojno razumevanje evropskih državljanov, pripadnost isti evropski družini. Utrip življenja začutite z nami v oddaji Po Evropi.

Zlatan Čordić Zlatko

»Ne gre samo za to, da smo bili čefurji, Fužine so bile zanimiv kraj, ker so tam skupaj živeli pripadniki raznih slojev,« se je odraščanja v večnarodnostni ljubljanski soseski spomnil pisatelj, scenarist, režiser in kolumnist Goran Vojnović, ki je najprej z romanom, potem pa še s filmom Čefurji raus prvi v Sloveniji v literarnem in filmskem jeziku upodobil odraščanje druge generacije priseljencev. Gost v studiu raper Zlatko je zatrdil: »Nisem priseljenec. Dovolite mi, da sam povem, kdo sem in kaj sem. Rojen sem v Ljubljani v času skupne države Jugoslavije. Počutim se kot Zemljan«. Anto Bartulović je včasih izdeloval Štafete mladosti in številne pripomočke za slepe otroke, danes pa iz Ljubljane na Barčašijo pošilja uhane v obliki džezvic, ki jih tudi sam izdeluje. Preverili smo tudi, zakaj je pogled portretirancev Ivane Kobilca navdihnil akademsko slikarko Aleksandro Atanasovsko.

Po Evropi 2019

Bogastvo in raznolikost evropskih kultur, medsebojno razumevanje evropskih državljanov, pripadnost isti evropski družini. Utrip življenja začutite z nami v oddaji Po Evropi.

Po Evropi 2019

Bogastvo in raznolikost evropskih kultur, medsebojno razumevanje evropskih državljanov, pripadnost isti evropski družini. Utrip življenja začutite z nami v oddaji Po Evropi.

Amir Muratović

Medtem ko se je prva generacija priseljencev trudila čim bolj asimilirati, je druga generacija med odraščanjem odkrila nov svet in iskala svoje korenine, pravi Amir Muratović, scenarist in režiser številnih filmov s priseljensko tematiko. V studiu smo ga vprašali tudi, zakaj je bilo Sarajevo pomembno za Ivana Cankarja, saj je nazadnje ustvaril igrano-dokumentarni film Cankar. V oddaji predstavljamo kiparja bosanskih korenin Edina Šćuka, ki je na povabilo Slovenske vojske upodobil največjega slovenskega pisatelja v vojašnici na Vrhniki. V NaGlasu! smo spregovorili tudi o mladi slovenski vizualni umetnici Kaji Avberšek, ki jo je navdihnila popevka Lepe Brene Mile voli disko.

Proslava ob dnevu državnosti

V fokus tokratne osrednje državne proslave ob dnevu državnosti postavljamo vprašanje statusa in pomena znanosti oziroma vednosti nasploh v sodobni slovenski družbi. Slovensko državnost želimo tokrat premisliti ob umestitvi v kontekst aktualnih izzivov evropske družbe in hkrati poskusiti odgovoriti na vprašanje, kakšno družbenotvorno in narodotvorno vlogo je odigrala znanost v konstituciji naše državnosti. Evropska skupnost se v aktualnem trenutku sooča s kompleksnimi in težavnimi izzivi, med katerimi je morda še največji ta, da, namesto resnega soočenja in temeljite refleksije, v ospredje vse bolj stopajo poskusi popreproščenja in redukcije kompleksnih družbenih problemov na vprašanje t. i. »obrambe evropske civilizacije«. Evropa je, kot civilizacijski in politični projekt, dedič razsvetljenstva in humanizma, njeno postopno izgrajevanje in nadgrajevanje je mogoče razumeti kot »odisejado duha« in/ali rezultat žlahtne strasti uma. Slovenija se lahko, navkljub nekoliko poznejšemu razcvetu znanstvene misli, s svojo kulturo in znanostjo povsem samozavestno vpisuje v dediščino evropskega humanizma in razsvetljenstva. In čeprav se za vznik slovenske narodnosti, in posledično državnosti, običajno izpostavlja zlasti pomen jezika in umetnosti, želimo tokrat poudariti, da je pomen znanosti najmanj enakovreden in v enaki meri konstitutiven. Znanost je, poleg umetnosti, tista kreativna dejavnost duha, ki omogoča nastanek narodnega samozavedanja, in tudi slovenska znanstvena misel je pomembno prispevala k vzniku in izoblikovanju narodove identitete. Proslava se bo zato v nekaterih delih posvetila genealogiji slovenskega znanstvenega duha in se v letu, ko obeležujemo obletnico ustanovitve ljubljanske univerze kot enega prvih znanstveno-raziskovalnih centrov na slovenskih tleh, poklonila tudi predhodnikom in začetnikom slovenske znanosti. Poseben poudarek bo namenjen tudi nekaterim sodobnim slovenskim znanstvenicam in znanstvenikom, ki bodo v video prispevkih predstavili svoje razumevanje vloge znanosti/vednosti v sodobni družbi. Osrednji del proslave predstavlja razmislek o sodobni vlogi znanosti, predvsem pa o njenem »prihodnostnem« potencialu.

28 let, posebna oddaja ob dnevu državnosti

Slovenija praznuje 28. rojstni dan in v Informativnem programu TVS so se odločili, da bodo posebno praznično oddajo pred proslavo ob dnevu državnosti oblikovali kolegi Informativnega programa Televizije Slovenija, stari 28 let. S svojimi prispevki so postavili ogledalo sodobni slovenski družbi, njenim močem in šibkostim. Na večer pred praznikom torej o mladi državi njeni mladi ljudje.

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 ...