Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Tuje dokumentarne oddaje - Arhiv

Izumi, ki so spremenili svet: Avtomobil, britanska dokumentarna serija, 4/6

Od zore njegovega nastanka človeka žene k raziskovanju, komuniciranju z drugimi in potovanju. Ta vrojena sla je spodbudila vrsto in skozi tisočletja nizanja izkušenj, spodletelih poskusov, tudi naključij in spoznanj, spremenila svet in pripomogla k nastanku tehnoloških vrhuncev – avtomobila, letala, pametnega telefona, rakete, robota in teleskopa. 4. del: Avtomobil V četrtem delu se bomo odpravili na vožnjo skozi 9000-letno zgodovino avtomobila od njegovih začetkov s pasjo vprego do cenovno dostopnega Fordovega modela T ter se pogovarjali z znanstveniki, ki že razvijajo naslednjo generacijo avtomobilov, takih, ki bodo znali voziti sami.

Zgodba o Bogu: Zakaj obstaja zlo, ameriška dokumentarna serija, 5/6

Morgan Freeman je v dvajsetih mestih v sedmih državah iskal odgovore na vprašanja: Kdo je Bog? Kaj se zgodi, ko umremo? Zakaj je na svetu zlo? V šestih oddajah obišče najsvetejše kraje na planetu, tudi Zid objokovanja v Jeruzalemu, egipčanske piramide in drevo Bodhi v Indiji, razkriva religije naših prednikov, doživi pa tudi sodobno versko izkušnjo in obrede. Namen serije je začeti dialog o idejah in vrednotah, ki so nam vsem skupne. Zato Morgan Freeman razišče verovanja kristjanov, judov, muslimanov, hindujcev in budistov, pri tem pa mu pomagajo arheologi in sveti možje. V seriji ne omenja svojih osebnih prepričanj, meni namreč, da je treba nujno ostati nevtralen. Posreduje pa nam znanje, ki si ga je nabral na svojem duhovnem popotovanju. V petem delu bomo spoznavali, kako znanost razlaga izvor zla in kako se je njegovo razumevanje v tisočletjih spreminjalo.

Mogočne ladje: Tanzanija, potopis

Zay Harding se z Liembo, najstarejšim še delujočim trajektom, odpravi na 500 kilometrov dolgo plovbo po Tanganjiškem jezeru. Na poti obišče znameniti narodni park Gombe in na trekingu z vodnikom išče prostoživeče šimpanze.

Berlinski zid na velikem platnu, francoski dokumentarni film

Nemška demokratična republika je v noči z 12. na 13. avgust 1961 v Berlinu postavila triinštirideset kilometrov dolg zid, ki je mesto razdelil na dvoje. Zid, ki naj bi ustavil izseljevanje prebivalcev v Zahodno Nemčijo, je kmalu postal propagandno sredstvo. Tako na Vzhodu kot na Zahodu so o njem snemali filme. Berlinski zid ni le spremenil toka zgodovine, temveč je tudi vplival na nemško kinematografijo. To predstavljajo odlomki iz filmov, posnetih v letih 1961‒1989 v obeh Nemčijah, in pričevanja igralcev, scenaristov, režiserjev, ki so sodelovali pri filmih o zidu oziroma so tudi sami živeli na eni ali drugi strani zidu.

Ob 30. obletnici padca berlinskega zidu: Čarobni trenutki glasbe - Koncert ob padcu berlinskega zidu, nemška glasbena dokumentarna oddaja

9. novembra 1989 je padel berlinski zid, prepreka, dolga več kot 150 km, ki je med letoma 1961 in 1989 delila Berlin na vzhodni in zahodni del ter s tem svet na vzhodni in zahodni blok. Istega dne je bil tudi glasbeni dogodek, ki se je v zgodovino zapisal kot eden najbolj čudežnih – po človeški in po politični plati. Legendarni Berlinski filharmoniki so v filharmoniji zaigrali pod taktirko Daniela Barenboima. Brezplačni koncert je bil posebno in nepozabno doživetje tako za glasbenike kot za ljudi, ki so že ob štirih zjutraj stali pred filharmonijo.

Res čuden kamen: Stvarjenje, britansko-ameriška dokumentarna serija, 4/10

Kako je nastal ta veliki kamen, ki mu pravimo naš planet? V dokumentarni seriji nam voditelj, igralec Will Smith, in osem astronavtov, ki so Zemljo opazovali in preučevali iz vesolja, povedo neverjetno zgodbo o medsebojno povezanih in neločljivo prepletenih ekosistemih, ki omogočajo življenje več kot osem milijonov vrst rastlin in živali ter ne nazadnje nas samih, ljudi. 4. del: Stvarjenje Četrta oddaja govori o čudežu življenja. Izvemo, kako je življenje na Zemlji nastalo in kolikšna naj bi bila verjetnost, da obstaja tudi drugje v vesolju.

Volkovo potovanje, koprodukcijska dokumentarna oddaja

Mladega volka nekje v gozdovih Romunije porazi prevladujoči samec in ga izloči iz krdela. Da bi si kot vodja skupine ustvaril svoje krdelo, se volk Slava poda na 3 600 kilometrov dolgo pot, ki ga vodi tudi skozi Slovenijo, vse do atlantske obale. Ženejo ga lakota, mraz, strah pred človekom. Prebiti se mora čez železnice, avtoceste, jezove in se izogniti vasem in mestom. In nazadnje si tudi najde družico. Neverjetno dokumentarno zgodbo o sli po življenju krasijo osupljivi prizori iz narave.

Mogočne ladje: Amazonsko porečje, potopis

Holly Morris se s tovorno ladjo odpravi na tridnevno potovanje skozi deževni gozd enega najodročnejših predelov Amazonskega porečja. Na 400 km dolgi poti do Iquitosa spi v viseči mreži. Z njo je na krovu še 200 Perujcev.

Res čuden kamen: Ščit, britansko-ameriška dokumentarna serija, 3/10

Kako je nastal ta veliki kamen, ki mu pravimo naš planet? V dokumentarni seriji nam voditelj, igralec Will Smith, in osem astronavtov, ki so Zemljo opazovali in preučevali iz vesolja, povedo neverjetno zgodbo o medsebojno povezanih in neločljivo prepletenih ekosistemih, ki omogočajo življenje več kot osem milijonov vrst rastlin in živali ter ne nazadnje nas samih, ljudi. 3. del: Ščit V tretji oddaji nam predstavijo veličastno bitko, ki jo Zemlja že od nekdaj bije s Soncem. Kljub zelo majhnim možnostim je zaradi Zemljine učinkovite obrambe življenju uspelo, da je naselilo ves planet.

G. von Einem – Henrik Neubauer: Rondo o zlatem teletu, koprodukcijski baletni film

Henrik Neubauer (* 1929), nekdanji baletni plesalec, koreograf in operni režiser je v bogatem opusu ustvaril 80 baletnih koreografij. Med njimi leta 1957 Rondo o zlatem teletu na glasbo Gottfrieda von Einema. Tri plesne drame po scenariju Tatjane Gsovsky povezuje moč denarja, katere simbol je zlato tele. Neubauer jih je postavil v čas pred drugo svetovno vojno, ko je »svet, ki mu je vladal denar, postavil usodo ljudi na kocko«. Balet je naša nacionalna televizija filmsko posnela v koprodukciji z avstrijsko ORF leta 1971 v režiji Matjaža Klopčiča, plešejo baletni solisti in ansambel SNG Opera in balet Ljubljana.