Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Ekstravisor - Arhiv

Financiranje znanosti po slovensko

Dokazov, kaj zmorejo slovenski znanstveniki v svetovnem merilu, je več - na primer odkritje povezave med virusom zika in mikrocefalijo in odkritje proteina v kačjem strupu, ki zavira strjevanje krvi. Od tu dalje pa se Slovenija z razvitimi državami ne more več primerjati - za znanost in razvoj daje manj od 2 % bruto domačega proizvoda, sredstev državnega proračuna je le 0,4 % bruto domačega proizvoda. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije deli večino tega denarja - in to po zapletenem sistemu in s pomočjo seznama več tisoč recenzentov.

Teš po Teš 6

Primer TEŠ 6 je v javnosti in politiki postal sinonim za koruptivni megalomanski projekt. A do danes, po osmih letih od začetka policijskih preiskav, ni za korupcijo ali zlorabo položaja še nobene sodbe sodišča. Nasprotno – Teš 6 je še vedno v fazi preiskave. To je bil ključni izziv Preiskovalne skupine TVS: zakaj stvari stojijo, kaj se dogaja na celjskem okrožnem sodišču, ki obravnava zadevo TEŠ? V oddaji bomo na osnovi policijskih, tožilskih, sodnih in davčnih dokumentov, ki jih je Preiskovalni skupini uspelo pridobiti, razkrili metode dela, poti zaslužkov, izmikanje v davčnem postopku, sistem izvršenih dejstev pri vodenju projekta od ideje do začetka delovanja. Vključno z imeni in priimki akterjev – ne samo TEŠ-evega omrežja, temveč tudi v vrhu politike. O netransparentnem vodenju projekta TEŠ 6 je bilo doslej ogromno napisanega – toliko bolj je pomenljivo dejstvo, da zakonsko določena cena premoga – prav ta cena pa je bila eden izmed pogojev za državno poroštvo – do danes nikoli ni bila plačana. Teš od začetka obratovanja bloka 6 –Premogovniku plačuje višjo ceno premoga, ne HSE, ne vlada kot skupščina HSE pa ne poskrbita, da bi se ustrezno spremenila tudi veljavna pogodba. Med gosti v studiu bodo tudi predstavniki policije, tožilstva, sodišča in HSE.

Izgubljene tožbe Slovenije

Tokratna tema, ki jo je pripravila preiskovalna skupina TVS, so izgubljene tožbe Slovenije na mednarodnih sodiščih. Od osamosvojitve do danes smo iz državnega proračuna plačali 357 milijonov evrov kazni, odškodnin, odvetniških storitev in drugih stroškov. Med bolj znanimi primeri so odškodnine za dolgotrajna sojenja, za izbrisane, plačilo hrvaških in bosanskih deviznih vlog; manj znano je, da smo plačali 51 milijonov evrov po izgubljeni arbitraži s Hrvaško zaradi nedobave električne energije. Kje so torej vzroki za toliko izgubljenih tožb Slovenije? In kdo je odgovoren – politika, sodstvo, slaba obramba? S temi vprašanji se ukvarja oddaja, tako v prispevkih kot v pogovoru v studiu.

Bančna luknja, studio

Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po predvajanju drugega dosjeja bo takoj sledil še pogovor v studiu. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.

Bančna luknja, 2. del

Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po predvajanju drugega dosjeja bo takoj sledil še pogovor v studiu. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.

Bančna luknja, 1. del

Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po predvajanju drugega dosjeja bo takoj sledil še pogovor v studiu. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.

Tarča: Drugi tir

Visoki stroški, slab nadzor, centri moči in odločanja. 2. tir- od sledi do razkritja. Posebna oddaja z raziskavami podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor.

Diagnoza provizije, drugič

Koliko denarja, ki se obrne na trgu zdravil in medicinskih pripomočkov, konča v dobaviteljskih žepih, in koliko denarja farmacevtske industrije na računih zdravnikov – v obliki svetovalnih honorarjev? Kje je meja med korupcijo in nagrado? Lahko stanovske organizacije v svojih vrstah naredijo red? Kateri dobavitelji obvladujejo slovenski trg, kakšni so dobički, kako razpredene lastniške mreže? Kaj pa gospodarski kriminal? Do kod so prišle preiskave sumov kaznivih dejanj? Kdo vse v javnem zdravstvu skrbi za nabave in javna naročila, skozi katera odtekajo milijoni? Kako se na EkstraVisorjeva razkritja odziva država? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Eriko Žnidaršič. Gosti: Boris Koprivnikar, Harij Furlan, dr. Igor Šoltes, Andreja Čufar, Metka Zorc, dr. Alojz Ihan.

Diagnoza: provizije

V slovenskem javnem zdravstvu se za nakupe medicinskih pripomočkov in zdravil vrti na stotine milijonov evrov. Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVizor - kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor najdražjih izdelkov. Že pri umetnih kolkih bi z gospodarnim ravnanjem lahko ena sama bolnišnica v enem samem letu privarčevala za 13 operacij kolkov. Zakaj na Švedskem dosegajo nižje cene kot v Sloveniji? Zakaj bolnišnična vodstva, zdravstvena oblast in nadzorne ustanove dopuščajo odtekanje denarja in zaslužkarstvo s provizijami? Gre za naključje, površnost, neznanje ali sistemsko napako? Kdo bo ukrepal? Od sledi do razkritja – v Tarči z Lidijo Hren. Gosti: Milojka Kolar Celarc, Simon Vrhunec, Janez Lavre, Danijel Bešič Loredan, Dragan Kovačič, Erik Brecelj in Milena Basta Trtnik.