Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Dosje

Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 2. del

Ob 10. obletnici smrti dr. Janeza Drnovška Televizija Slovenija pripravlja dokumentarni portret politika in državnika v dveh delih. V prvem opisujemo Drnovškovo beograjsko obdobje, ko je bil član in predsednik predsedstva SFRJ. V drugem delu pa njegovo vrnitev na slovensko politično prizorišče, prevzem LDS-a , vlade in nato predsedniško obdobje. Politično pot Janeza Drnovška opisujejo nekateri njegovi najtesnejši sodelavci in politični sopotniki: Borisav Jović, Milan Kučan, Gregor Golobič, Borut Šuklje, Mojca Osolnik, Viktorja Potočnik, Anton Rop, dr. Dimitrij Rupel, dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Gantar, dr. Darko Štrajn, Lojze Peterle, dr. Miha Brejc, Janez Podobnik, ... . Dr. Janez Drnovšek je bil za slovensko in še prej za jugoslovansko politično prizorišče v vseh ozirih nenavaden politik, s svojstveno držo. Že način, na katerega je padel v visoko politiko se je zdel kot čudež: lokalna mladinska organizacija ga je predlagala za slovenskega člana predsedstva Jugoslavije.

Od kompromisa do poslanstva: portret Janeza Drnovška, 1. del

Dokumentarni portret politika in državnika v dveh delih. V prvem delu opisujemo Drnovškovo beograjsko obdobje, ko je bil član in predsednik predsedstva SFRJ. V drugem delu pa njegovo vrnitev na slovensko politično prizorišče, prevzem LDS-a , vlade in nato predsedniško obdobje. Politično pot Janeza Drnovška opisujejo nekateri njegovi najtesnejši sodelavci in politični sopotniki: Borisav Jović, Milan Kučan, Gregor Golobič, Borut Šuklje, Mojca Osolnik, Viktorja Potočnik, Anton Rop, dr. Dimitrij Rupel, dr. Slavko Gaber, dr. Pavel Gantar, dr. Darko Štrajn, Lojze Peterle, dr. Miha Brejc, Janez Podobnik, ... . Dr. Janez Drnovšek je bil za slovensko in še prej za jugoslovansko politično prizorišče v vseh ozirih nenavaden politik, s svojstveno držo. Že način, na katerega je padel v visoko politiko se je zdel kot čudež: lokalna mladinska organizacija ga je predlagala za slovenskega člana predsedstva Jugoslavije.

Gor me vužgi!

Tokratni Dosje ima naslov »Gor me vužgi!« Prekmurski stavek, sicer izvzet iz Kontrabantove priredbe uspešnice rock skupine Doors, je iztočnica za tematiziranje prekmurske drugačnosti, ki ni zgolj jezikovna. Avtor Bojan Peček s sogovorniki govori tudi o številnih s pokrajino ob Muri povezanih stereotipih in možnih razvojnih alternativah regije, o kateri se v letu, ko slavi 100 let sobivanja z matico, vse pogosteje razpreda.

Televizija 3

Televizija v šestdesetih letih 20.stoletja ne spremlja dnevnih dogodkov, politiki zasedajo za zaprtimi vrati in s sej pošiljajo komunikeje, sporočila; tuje agencije niso dovoljene, obstoja le ena -jugoslovanska-Tanjug. Zunanjo politiko spremlja Beograd. Novinarji so družbenopolitični delavci, ki se morajo zavedati svoje politične odgovornosti. Veliko je nedotakljivih tem: Tito, zveza komunistov… O pomladi narodov, ki se prebujajo po Evropi, televizija veliko poroča, skoraj nič pa o liberalističnih procesih in študentskih demonstracijah v Jugoslaviji; poroča o čeških dogodkih, smrti Kennedyjev, Martina Luthra Kinga, pristanku Američanov na Luni in skupaj s tiskom 'zakuha' cestno afero, ki spravi s političnega prizorišča naprednega predsednika slovenske vlade Stane Kavčiča, zaslužnega za uvedbo slovenskega dnevnika. Na začetku sedemdesetih let 20.stoletja tako odstavijo tudi direktorja televizije Dušana Fortiča in 15 urednikov.

Televizija

Dosje vključuje nastajanje slovenske televizije, obdobje od prvih poskusov pa do leta 1962, ko se je program že kolikor toliko razvil. Slovenska televizija je nastajala po obrokih. Laboratorij za televizijo je imela Slovenija že leta 1948,49, v njem so sodelovali tudi nemški vojni ujetniki in pionir televizije na Slovenskem – Albin Wedam, ki je laboratorij vodil – je verjel, da je laboratorij sposoben sam razviti tehnologijo. Prva predstavitev televizije je tako bila v Ljubljani leta 1953, bolj prepričljiva leta 1956 na Gospodarskem razstavišču. Televizorjev skorajda ni bilo, ko so jo preskušali, so sprejemnike postavili v izložbe in lokale. 11.oktobra 1958 je TV Ljubljana, ki se je takrat imenovala TV služba Radia Ljubljana, začela redno oddajati, mesečno je bilo na Slovenskem manj kot 300 televizorjev, programa pa so mesečno oddajali približno 19 ur. 29.novembra 1958 so se vključili v jugoslovanski radiotelevizijski program in predvajali oddaje beograjskega in zagrebškega studia, vmes pa italijanski program. Ko je bilo okoli leta 1961 v Sloveniji že deset tisoč televizorjev, so uvedli naročnino. Televizijo so soustvarjali radijci, ki o tudi pričevalci v dosjeju: od prvega direktorja Lada Poharja do napovedovalcev , novinarjev in urednikov- Aleksandra Vuge, Dušana Hrena in mnogih drugih. Avtorica Ljerka Bizilj.

Cena plastike

Na leto prebivalec Slovenije v povprečju pridela skoraj pol tone odpadkov. Kaj se zgodi z njimi, potem ko jih odvržete v pravi zabojnik pred svojo hišo? Kdo služi z njimi in koliko se jih reciklira? Kakšno škodo povzročajo potem, ko jih odpeljejo z našega praga? Kdo je kriv, da se po vsej državi nabirajo kupi odpadne embalaže? Zakaj po morjih plavajo tone in tone plastike? V dokumentarnem filmu Cena plastike sledimo poti vaših odpadkov in ugotavljamo, kaj je narobe s sistemom, za katerega je odgovorna država, in našim ravnanjem. Avtorica Sarah Neubauer.

Mediji v vojni za Slovenijo

25 let po vojni za samostojno Slovenijo je Zvezdan Martič pred ekran povabil 25 ljudi, ki so desetdnevno vojno doživeli osebno, večina od njih tam, kjer je bilo nevarno, kjer se je streljalo in kjer so padale človeške žrtve. Večina sogovornikov in sogovornic v dokumentarnem filmu prihaja iz medijskih hiš, časopisnih, radijskih in televizijske. Kako so se znašli na strelskih linijah, kako blizu so bili smrti, kako so bili organizirani, kakšne napake so delali, s kakšnimi dilemami so se soočali in nenazadnje, kako so bili objektivni? Kdo je zmagal v propagandni vojni in kdo je dobil medalje? In ker gre za medije – kakšno vlogo so imeli v vojni in kako so vplivali na njen potek? Vojne sami mediji ne morejo dobiti, vendar brez medijev te vojne ne bi dobili, je skoraj enoten zaključek sogovornikov. Četrt stoletja po vojni so spomini še živi, vendar v veliko primerih drugačni, kot je splošno znano. Nenazadnje, iz prve vrste stvari izgledajo drugače kot iz zadnje.

Urok Depale vasi

Film odstira šokantna ozadja razvpite afere Depala vas iz leta 1994, ki je bila povod za obračun z vrhom slovenske pomladi in restavracijo centrov moči iz dobe komunizma. Avtor Jože Možina nas z dokumentirano pripovedjo vodi na sled akterjev, naročnikov in skrivnostne vloge, ki jo je imel v zaroti uvožen agent jugoslovanske armade. V filmu, ki ga odlikujejo ekskluzivni zračni posnetki, izpostavlja, da so nedemokratične metode političnega boja, v prepletu z zlorabo prava proti političnim nasprotnikom, glavni razlog za vsesplošno nazadovanje v državi. Citati iz oddaje: Rudi Šeligo, ob zamenjavi Janše 28. Marca 1994 »Gre za restavracijo bivšega režima..Točno vedo centri moči, da če se odreže simbol Janez Janša, so spodrezane energije demokraciji in tudi samostojnosti.« Niko Grafenauer ob aferi Depala vas: »Ugotavljam da se mi dogaja Bantustan! Udbomafija, kike, vse to, nenehoma, vsak dan doživljam!« Janez Janša ob zamenjavi 28. Marca 1994: »Tega glasovanje ne jemljem kot osebno tragedijo ampak kot politični dogodek. In tako bom ravnal tudi v prihodnje. Bil sem že v zaporu, na svobodi, na poziciji v opoziciji.. tako, da zame ne skrbite! Pričanje: Radenko Radojčić »Medije je potrebno dinamizirati tako, da se bodo strnili v popoln blok proti Janši«

Brezno, preiskovalni dosje o sanaciji slovenskih bank

Tik pred božično novoletnimi prazniki, je Nacionalni preiskovalni urad zaključil preiskavo sumov kaznivih dejanj odgovornih, za razlastitev 257 milijonov evrov podrejenih obveznic v Novi ljubljanski banki, v primeru sanacije slovenskih bank decembra 2013 in specializiranemu državnemu tožilstvu kazensko ovadil celoten bivši Svet Banke Slovenija, ki je izvedel to sanacijo. Zaradi zlorab uradnega položaja pri izvedbi sanacije bank in oškodovanja podrejenih obvezničarjev in delničarjev NLB v višini 257 milijonov evrov so kazensko ovadil bivšega guvernerja Boštjana Jazbeca in viceguvernerje Stanislavo Zadravec Caprirollo, Janeza Fabjana, Meiro Festič in Darka Bohneca. Kaj je vodstvo centralne banke počelo pri sanaciji bank, da si je prislužilo kazensko ovadbo? Kaj vse je šlo narobe pri sanaciji slovenskih bank, ko se je v banke prelilo več milijard evrov davkoplačevalskega denarja? Je v slovenskih bankah res zevala skoraj 5 milijardna, za navadnega smrtnika skoraj nepredstavljiva bančna luknja slabih posojil, kot je pokazal rezultat obremenitvenih testov bank 12.12.2013 ? So bankirji res ogrozili stabilnost vsega slovenskega bančnega sektorja in s tem vse države? Ali pa je zgodba obratna in je bila bančna luknja izračunana pristransko? Zakaj smo dovolili, da smo postali testni zajčki Evropske komisije s Slovenijo, ki je na majhni državi preizkušala novo metodologijo reševanja bančnih težav v državah v hudi finančni krizi, po kateri so breme sanacije ogroženih bank najprej morali nositi imetniki podrejenih obveznic in delničarji bank, šele nato pa je bila dovoljena tudi državna pomoč? Je pri sanaciji slovenskih bank šlo za nedovoljeno državno pomoč, ki jo je Evropska komisija odobrila zgolj ob sprejetju posebnih zavez, s katerimi je morala država drastično omejiti poslovanje saniranih bank, pred njihovo bodočo privatizacijo? Mar ni finančni poseg države v banke v njeni večinski lasti, ki naj bi jim grozil bankrot, ravno nasprotno, nujno in gospodarno dejanje za ohranitev zdrave konkurence v bančnem sektorju? Predstavljamo poseben preiskovalni Dosje Informativnega programa TV Slovenija, ki ga je avtorica Mojca Šetinc Pašek skupaj z večkrat nagrajenim direktorjem fotografije in režiserjem Markom Kočevarjem pripravljala več kot pol leta. V dokumentarnem filmu Brezno rekonstruiramo potek bančne sanacije, razkrivamo še ne objavljene dokumente o napihovanju rezultatov stresnih testov slovenskih bank leta 2013. Vsebino dokumentov, odkritja kriminalistov in pričanja virov soočamo s pojasnili najbolj odgovornih, nekdanje premierke Alenke Bratušek, bivšega finančnega ministra Uroša Čuferja in bivšega guvernerja Boštjana Jazbec, ki so po besedah Alenke Bratušek tvorili slovensko bančno reševalno trojko. Avtorji: novinarka in scenaristka Mojca Šetinc Pašek, direktor fotografije in režiser Marko Kočevar, montažerki Snežana Tadić in Maja Gaspari, ilustracije Irena Romih, grafična podoba Darko Osterc in Blaž Zajc, obdelava zvoka Marjan Drobnič, glasba Duo Silence

Televizija 2

Po prvih porodnih krčih - slovenska televizija v šestdesetih letih 20. stoletja - še vedno oddaja le nekaj ur na teden, večino programa v srbohrvaškem jeziku in predvaja tudi še italijanski program. Politične analize pa pokažejo, da prihaja do anomalij in zamenjajo direktorja. Kljub temu snemajo veliko igranih serij, Boccacevega Dekamorena, s polno drznih posnetkov, ki jih dobro prodajajo v Italijo, tam skupaj z zasebnikom ustanovijo v bistvu drugi program slovenske televizije oz. koprsko televizijo; imajo afero zaradi objave Maupassantove novele z veliko golote in ljubezenskih scen, javno polemiko zaradi serije o varnostno obveščevalni službi VOS. Predvajajo ameriške serije: Dr. Kildare, Bonanza, Mestece Peyton, ki praznijo ulice. Televizijo ustvarjajo zveneča imena slovenske kulture: Tone Pavček, Saša Vuga Janez Menart… Do uvedbe slovenskega Dnevnika, leta 1968 – slovenska televizija ni informativni medij, ampak predvsem kulturni in športni medij.

Slovenska pomlad

Po tridesetih letih od prelomnega dogajanja v Sloveniji lahko rečemo, da je le malo držav, ki bi imelo takšen trden temelj za svojo državnost, kot ga je s plebiscitom dobila Slovenija. Komunistični sistem, ki je deloval nepremagljiv, se je vsaj navidezno predal in popustil – najprej volitvam ter nato še plebiscitu in osamosvojitvi. Ideje slovenske pomladi, ki so bile do tedaj skrite v krogih pisateljev, pesnikov, intelektualcev, Slovencev, razseljenih po svetu, so se razširile med ljudi, v nekem obdobju pa tudi dejansko na ulice. Izid 57. številke Nove revije, proces proti četverici, Majniška deklaracija, vztrajanje pri plebiscitu – to so točke, ki so nas pripeljale do lastne države. V oddaji prikažemo veliko arhivskega gradiva, tudi ekskluzivne posnetke prepovedanih oddaj iz srede 80ih let in prek tega razgrnemo takratno dogajanje, ki je pripeljalo do samostojne, svobodne države. Titova smrt, ekonomsko in politično razkrajanje Jugoslavije, pritiski Jugoslovanske armade, ki del oblasti prevzema v svoje roke; zapiranje svobodomiselnih pisateljev in novinarjev – vse to je politična realnost v Sloveniji pred dobrimi 30 leti. Upor ljudi proti represiji vojske in partije pa premaga vse in prinese tisto, kar so si Slovenci do takrat upali le sanjati – samostojno državo. Avtorica Jadranka Rebernik.

30 let Utripa

9. januarja bo natanko 30 let, odkar oddaja Utrip TVS nastavlja ogledalo politiki in najpomembnejšim dogodkom minulega tedna v državi- sprva v nekdanji Jugoslaviji, po osamosvojitvi pa v Sloveniji. Utrip je nastal na pobudo nekdanjega odgovornega urednika informativnega programa Darka Marina kot notranjepolitični pregled tedna, kasneje tudi leta skozi avtorjevo oko- po zgledu zunanjepolitičnega Zrcala tedna. Pilotno oddajo je novembra 1987 pripravila Ljerka Bizilj, prvi Utrip 9. januarja 1988 pa Lado Ambrožič, oddajo so sprva pripravljali izbrani in najprodornejši novinarji. Utrip si je izboril status izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda novinarjev na dogodke in še danes velja za eno najbolj gledanih in paradnih oddaj nacionalne televizije, ki je uspela ohraniti novinarski komentar. V 3 desetletjih se je v Utripu zvrstilo kar 74 novinarjev treh generacij, nekateri avtorji, ki smo jih povabili pred kamero, pa je prvič razkrilo zakulisje nastajanja oddaje. Avtorica Andreja Lešnik

Lustracija

Avtorica Rosvita Pesek.

Arbitraža, 2.del

Po petih letih težavnega postopka je arbitražni tribunal določil mejo med Slovenijo in Hrvaško. Kako se je Slovenija lotila svojega prvega meddržavnega spora pred kakim mednarodnim sodiščem? V drugem delu dosjeja Arbitraža podrobno o izbruhu prisluškovalnega škandala sredi poletja 2015 in njegovih posledicah. Hrvaški kljub krčevitim prizadevanjem arbitražnega sporazuma mednarodnopravno ni uspelo razveljaviti. Pred arbitražno razsodbo smo se pogovarjali z glavnimi akterji na slovenski strani: politiki, odvetniki in tudi strokovnjaki, ki so pripravljali slovenski zagovor na sodišču. Nedvomno izvirna odločitev se bo zapisala v slovensko in mednarodnopravno zgodovino. Avtor Dejan Ladika.

Arbitraža, 1. del

Pred razglasitvijo odločitve arbitražnega sodišča v Haagu si oglejte 1. del dosjeja Arbitraža, ki predstavlja najbolj kritične točke ob slovensko-hrvaški meji, razkriva podrobnosti o pogajanjih za dosego arbitražnega sporazuma in z odvetniško skupino Slovenije tehta slovenske argumente. Gostje v studiu pa bodo razpravljali o odprtih vprašanjih in izzivih, ki čakajo državo po 26-ih letih.

Pozabljena umetnost vladanja

Dosje »Pozabljena umetnost vladanja« 25 let potem, ko je Janez Drnovšek prevzel vodenje LDS in vlade, odstira 10 oziroma 12 letno Drnovškovo in LDS-ovo vladno obdobje, čas izgradnje države, dokončnega formiranju državnih inštitucij in predvsem obdobje izvedbe dveh najpomembnejših političnih ciljev pravkar osamosvojene Slovenije – vstopa v Evropsko unijo in Nato. Gre za dokumentarni portret Janeza Drnovška in njegove vladne ekipe, nosilcev najuspešnejšega političnega in gospodarskega obdobja Slovenije po osamosvojitvi. Zgodbo o tem času pripoveduje 14 sogovornikov, najožjih Drnovškovih sodelavcev in prijateljev iz njegove stranke in iz njegovih vlad, pa tudi njegovi politični in koalicijski sopotniki iz drugih političnih polov. Skozi pričevanja Drnovškovih političnih sopotnikov se v dokumentarnem filmu izpiše «Zgodba o uspehu«, pripoved o izgradnji države, a najprej zgodba o modrosti, talentu in veščinah politike in o zvijačnosti, o vladarskih kapricah ter o varljivi zapeljivosti oblasti. O neki stranki in njenem predsedniku, ki so politično nenehno zmagovali, nato pa strmoglavili v končni poraz. Zgodba o molčečem umetniku vladanja. O njegovi stranki, ki se je zdela svoj čas nepremagljiva in neskončna, a ni od nje ostalo skoraj nič več, razen spomina. Avtorica Mojca Šetinc Pašek.

JLA - Jugoslovanska ljudska armada

Oddaja obravnava JLA od 1945 do njenega razpada 1992, njeno vlogo v družbi in njeno politično udejstvovanje. Obravnava tudi njeno vlogo pri demokratizaciji Slovenije, v osamosvojitveni vojni in v vojni na Hrvaškem in v BiH. Avtor, scenarist in režiser oddaje je dr. Valentin Areh.

Slovenija a la Greta Garbo

V dokumentarnem filmu o mednarodnih okoliščinah osamosvajanja Slovenije razkrivamo zaupne pogovore svetovnih voditeljev ob razpadanju Jugoslavije. Ekskluzivno boste izvedeli, kaj vse je bilo izrečeno za zaprtimi vrati, kako so potekali besedni dvoboji o priznanju Slovenije, tudi najpomembnejši med Nemci in Američani. Kako se je slovensko vodstvo spopadalo z grožnjami tujine in zakaj je zadnji ameriški veleposlanik v Jugoslaviji Slovenijo primerjal z ekscentrično filmsko divo Greto Garbo? Pridobili smo tudi bogato slikovno gradivo iz obdobja ob koncu hladne vojne, ko je Slovenija enotno in odločno zagovarjala svojo neodvisnost. Avtor: Dejan Ladika Režiser: Siniša Gačić

Dosje: Latentna vojna

Oktobra 1991 je Slovenijo zapustil zadnji jugoslovanski vojak. A priprave na zmago slovenske strani so se začele že veliko prej. Ustanovitev Manevrske strukture narodne zaščite kot odgovor na razorožitev Teritorialne obrambe je eden ključnih dogodkov na poti slovenske suverenosti. Nekaj mesečne skrivne priprave leta 1990 so tlakovale pot kasnejši zmagi v oboroženem spopadu z Jugoslovansko ljudsko armado. Predvsem navezava med Igorjem Bavčarjem, Janezom Janšo, Tonetom Krkovičem in Vinkom Beznikom je takrat delovala konspirativno, enotno in odločno. Medtem pa predsednik predsedstva Milan Kučan o tem niti ni bil obveščen. Šlo je za mesece brez katerih osamosvojitvenega procesa ne bi bilo. To je bil čas latentne vojne. Avtor Igor Pirkovič.

Kam so vse tovarne šle?

20. stoletje so v Sloveniji zaznamovale številne tovarne, ki so na eni strani dajale kruh tisočem delavcev, na drugi strani pa investirale v okolje, gradile ceste in stanovanja. Ljudje so se poistovetili s tovarnami, ki so jim bile bistveno več kot navadna služba. Vsak dosežek, pa naj je šlo za izvoz v daljne dežele, inovacijo ali prihranek pri stroških, so delavci doživljali kot oseben uspeh. In njihove tovarne so znale narediti praktično vse, od tovornjakov in računalnikov do športnih oblačil in spodnjega perila. Potem so se časi spremenili, proizvodnja se je selila k cenejši delovni sili, razpadle so države, ki so bile glavni trgi, prišle so vojne, spremembe političnih sistemov in človeških vrednot in tovarne so začele zapirati vrata. Seznam tovarn, ki so bile nekoč vir življenja številnim krajem, danes pa jih ni več, je dolg, zelo dolg. Posneli smo zgodbe samo nekaterih od njih: TAM, Metalna, TVT Boris Kidrič, Mura, Tovarna sladkorja Ormož, Toper, Prevent, Rog, Iskra Delta, Iskra Mikroelektronika, Tobačna Ljubljana, IUV, Tomos. Kje so ljudje, ki so živeli s temi tovarnami, kaj je danes na lokacijah nekdanjih gigantov, kaj je z znanjem, ki je desetletja dajalo kruh celim dolinam? Ker danes tudi v razvitem zahodnem svetu ugotavljajo, da potrebujejo proizvodnjo, delovna mesta, je seveda na mestu vprašanje, ali bomo še kdaj tudi pri nas imeli tovarne? Film je nastal v Informativnem programu TV Slovenija. Scenarist in režiser je Zvezdan Martič, snemalec Marko Hutter, montažer Matjaž Jankovič, odgovorna urednica Jadranka Rebernik.

1 2 3 4