Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zavržna in skrajno kruta trgovina z ljudmi je zelo donosna kriminalna dejavnost in prinaša velike zaslužke – večji so le pri prekupčevanju z mamili in orožjem. Eno izmed središč za nabor sodobnih sužnjev je nigerijsko mesto Benin. Od 90. let prejšnjega stoletja do danes je bilo z nasiljem, izsiljevanjem in vudujem prisiljenih v prostitucijo v evropskih državah na deset tisoče Nigerijk. Na mlade, ki bežijo čez morje v želji po boljšem življenju, pa prežijo tudi libijski trgovci s sužnji. AT THE ROOT OF SEX TRAFFICKING / Finska / 2019 / Režija: Antti Kuronen
V Indiji že tisočletja vztraja sramotna kastna družbena ureditev, po kateri se ljudje delijo na štiri stanove oziroma kaste. Daliti pa veljajo za tako »nečiste«, da se mednje sploh ne uvrščajo, so t. i. nedotakljivi. Podvrženi so nenehni diskriminaciji in pogosto tudi nezaslišanemu nasilju. Še posebej težko je dalitskim ženskam. Dokumentarna oddaja prinaša zgodbo o edinem časopisu v Indiji, ki ga ustvarjajo prav one – oborožene s pametnimi telefoni, opozarjajo na najbolj pereča vprašanja, ki razžirajo Indijo, in rahljajo globoko ukoreninjene družbene vzorce. WRITING WITH FIRE / Indija / 2021 / Režija: Rintu Thomas, Sushmit Ghosh
Šestdeseta je dokumentarni film o ljudeh, ki so bili rojeni v 60. letih prejšnjega stoletja, v tem desetletju pa so prestopili 60. leto ali se temu približujejo. Gre za dve obdobji v življenju, eno se umešča v spomine, drugo pa živi v realnem, sedanjem času. Čeprav današnja in delno bodoča generacija »šestdesetih« ni bila aktivno udeležena pri že minulih »šestdesetih« letih, je bilo to obdobje z občutkom osvobojenosti in prostosti. S sloganom »ustvarjaj ljubezen, ne vojne«, z vzpostavitvijo generacije »flower power«, z ustvarjanjem svobode za vse in vsakogar ter s spreminjanjem dojemanja sveta je pomembno oblikovala novo doživljanje in spremembe odnosov med ljudmi. Tako se na eni strani »šestdesetih« kažeta svoboda in brezmejne perspektive, v današnjem času »šestdesetih« pa ni toliko odprtih obzorij. To je izhodišče, v katerega so postavljeni posameznice in posamezniki, ki so s svojim delovanjem, prisotnostjo in vedenjem vsak na svojem področju zaznamovali in še zaznamujejo današnji čas. Polje delovanja sodelujočih je raznovrstno: znanost, umetnost, sociologija, mediji; skratka področja, v katera smo vpeti v vseh časovnih in življenjskih obdobjih.
Scott, Justin in Andre že tri leta potujejo po svetu. Videli so veliko različnih domovanj, od svojega pa so vse bolj oddaljeni. Na domu prijatelja Oka na Baliju doživijo duhovno in nezakonito razsežnost tamkajšnjega življenja: velika svetišča, hrupno tržnico in stave na čričjih bojih. Na otoku Sumba se jim zazdi, da so odpotovali v preteklost. Prenočijo pri plemenu, ki živi v sozvočju z naravo in svojimi predniki. Justina vse bolj vleče domov, Scott pa po treh letih potepanja med ljudstvi opaža več kulturnih podobnosti kot razlik. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Kibernetski prostor je vse bolj nevaren, saj hekerji izkoriščajo človeške napake in tehnične pomanjkljivosti za vdore v računalniške sisteme. Žrtve nato izsiljujejo za odkupnino in jim grozijo, da bodo ukradeni podatki sicer uničeni, prodani na temnem spletu ali javno objavljeni. V dokumentarnem filmu so prikazani zgodbe žrtev kibernetskih napadov, nasveti strokovnjakov za kibernetsko varnost in pogovor z nekdanjim hekerjem, ki se je odpovedal nezakonitemu početju in se danes ukvarja z osveščanjem javnosti o pomenu zaščite na spletu. HACKERS: IDENTITY THEFT / HACKERS, L'INTIMITÉ VIOLÉE / Švica / 2023 / Režija: Sabine Pirolt, Matteo Born
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 2. del: Vojna V drugem delu bomo podrobneje spoznali ruševine na griču Hissarlik v severozahodni Turčiji, ki veljajo za ostanke antične Troje. Pod mestom so arheologi odkrili mrežo predorov, v katere so Trojanci speljali vodo. Kaže, da so pričakovali napad Grkov in se pripravili na dolgo obleganje. V spodnjem delu mesta, ki leži pod gričem, stojijo ruševine velikega skladišča, v katerem so odkrili lončene posode. V njih so Trojanci hranili zaloge hrane. Spoznali bomo tudi arheološko najdišče v Grčiji, kjer so razvozlali v kamen vklesan napis in ugotovili, da je bila Troja povezana tudi z mogočnim Hetitskim kraljestvom. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Film Vrh Julijcev je nastal v istoimenskem projektu, ki povezuje partnerje varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, planinstva in turizma za ohranjanje narave Triglavskega narodnega parka. Film skozi oči ljudi, ki v parku živijo, delajo ali ga obiskujejo, predstavlja različne vidike in odgovarja na vprašanja, kako lahko prispevamo k ohranjanju bogastva narave edinega narodnega parka v Sloveniji ter sobivanju narave in človeka na tem območju. Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji in najstarejše zavarovano območje pri nas ter eden najstarejših parkov v Evropi. V prihajajočem letu 2024 v Sloveniji obeležujemo 100-letnico podpisa zakupne pogodbe za ustanovitev Alpskega varstvenega parka, predhodnika Triglavskega narodnega parka. Sožitje človeka in narave v Triglavskem narodnem parku je dinamičen proces, ki zahteva dobro sodelovanje med različnimi strokovnjaki varstva narave, gozdarji, kmetovalci, upravljavci voda ter številnimi drugimi. Prostor, ki s svojo bogato raznolikostjo živalskega in rastlinskega sveta velja za enega najbolje ohranjenih delov Alp, je prepleten tudi z vsakdanjim življenjem več kot dva tisoč domačinov v osmih občinah parka. V filmu Vrh Julijcev skozi utrip lokalnih skupnostih spoznavamo tesno prepletenost človeka in narave ter prizadevanja za skupni cilj, da bogastvo Triglavskega narodnega parka ohranjamo za prihodnje generacije. Slikovite podobe neokrnjene narave v filmu dobivajo realistično sliko ob boku enega ključnih izzivov Triglavskega narodnega parka, to je množičnega obiskovanja. Dokumentarni film izpostavlja pomen prizadevanj za ohranjanje narave, kulturne dediščine in trajnostni razvoj v parku, a hkrati opozarja, da so naše današnje navade in njihovo prilagajanje tisto, ki bo v naslednjih 100 letih prispeval k ohranjanju narave Triglavskega narodnega parka. Projekt Vrh Julijcev - Izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov v Triglavskem narodnem parku sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Uredništvo dokumentarnih oddaj TV Slovenija je ustvarilo 50-minutni dokumentarno-igrani film o bratih Milčinski. Bratje Janez, Frane in Lev so svojevrsten fenomen v našem prostoru. Vsak od treh bratov je prinesel v slovensko kulturo v širšem pomenu svoj izviren prispevek. Redko se zgodi, da se v eni družini zgostita tolikšna intelektualna moč in izvirnost na tako različnih področjih, kot sta umetnost in znanost. Akademika Janez in Lev sta bila na pomembnih položajih in brezpogojno predana zdravnika, Frane Milčinski Ježek pa je s svojim inteligentnim humorjem opozarjal na krivice utopičnega socializma. Kot posamezniki so bili bratje deležni pozornosti in občudovanja, skupaj pa niso bili nikoli predstavljeni. In vendar je šele skupna filmska obravnava z vključitvijo njihovega očeta Frana Milčinskega, znanega pisatelja ter avtorja Butalcev, pokazala njihovo veličino in osvetlila dobo, v kateri so živeli. Zgodovinska razdalja je kot puščica spoznanja, da so vedno pomembna dejanja, saj preživijo tako čas kot tudi avtorja. Pripovedovalci dokumentarno-igranega filma o bratih Milčinski so Matjaž Lunaček, Maja Milčinski, Matija Milčinski in Matevž Milčinski. Glavni vlogi sta odigrala dramska igralca Renato Jenček v vlogi prof. dr. Leva Milčinskega in Luka Bokšan v vlogi specializanta Matjaža Lunačka. Veliko je tudi epizodnih vlog, v katerih so se izkazali naturščiki. Sporočilo filma je preprosto: »Četudi se na koncu vsi poslovimo, nas to ne odvezuje, da ne bi delovali v dobrobit njegovega veličanstva Človeka«.
Sergej Mašera je bil poročnik bojne ladje, strokovnjak za ladijske topove in narodni heroj, leta 1941 je umrl na bojni ladji v Boki Kotorski. Sergej Mašera (1912–1941) se je leta 1929, ko je v Ljubljani maturiral, vpisal na Vojno pomorsko akademijo v Dubrovniku. Akademijo je končal leta 1932 kot eden izmed najboljših kadetov. Ker ga je privlačilo topništvo, se je v Boki Kotorski izpopolnjeval na tem področju, v Zemunu, kjer je kasneje služboval, pa je želel opraviti izpit tudi za višji čin poročnika bojne ladje. Kot strokovnjak za ladijske topove je na Švedskem sodeloval v komisiji za prevzem oborožitve za rušilec Beograd, na katerega je bil dodeljen po njegovem uradnem sprejemu v floto Kraljevine Jugoslavije. Tik pred začetkom druge svetovne vojne je bil kot topniški častnik premeščen na rušilec Zagreb, na katerem je dočakal začetek aprilske vojne. Po kapitulaciji jugoslovanske vojske so rušilec razstrelili, da ne bi prišel v roke italijanski vojni mornarici. Oba častnika – Sergej Mašera in Milan Spasić – sta edina ostala na ladji in se skupaj z njo potopila. V začetku sedemdesetih let sta bila razglašena za narodna heroja.
Nekateri skladatelji in izvajalci s koncerti in spletnimi prenosi koncertov pritegnejo milijone ljudi, njihovi albumi se prodajajo v velikanskih nakladah. V sedanjem času postaja t. i. neoklasična glasba zelo priljubljena in prodajana. Zakaj je njihova glasba tako popularna? Dokumentarni film Tkalci zvoka portretira nekaj najuspešnejših predstavnikov te zvrsti. Raziskuje njihovo zgodbo, spremlja jih na koncertih, sreča se z njihovim občinstvom, išče odgovore pri nevroznanstvenikih, muzikologih in marketinških poznavalcih. Predvsem pa dovoli, da ustvarjalci glasbe – Tkalci zvoka pripovedujejo svojo zgodbo.
Celovečerni dokumentarni film – portret Edwarda Cluga – z naslovom Uživajte, oder je vaš je nastal v produkciji Kulturnega in umetniškega programa Televizije Slovenija. Dokumentarni film je pričel nastajati ob pripravah na baletno predstavo Hora leta 2019. Baletni ansambel SNG Opera balet Maribor je po premieri v Mariboru gostoval z omenjeno predstavo v Romuniji, mestu Oradea. Kamera je bila ves čas prisotna in je nato po predstavi sledila tudi potovanju Edwarda Cluga v mesto Cluj, kjer je kot desetletni deček stopil na pot baleta, nato pa še v rojstno mesto Stei. Čas v Romuniji, prepreden s tedanjimi okoliščinami, brezskrbno otroštvo, omejeno na dva poletna meseca, diktat v internatu, disciplina baletne šole in brezmejna volja po uspehu, zaživijo ob pripovedih Edwarda Cluga, njegove mame in prijatelja. Odsev posebnega časa in prostora, ki je zaznamoval vzpon mladega baletnika, kasneje pa koreografa svetovnih razsežnosti, čigar uspeh je oče slutil že v očeh svojega malega dečka, se počasi in vztrajno odvija in gradi skozi videnja bližnjih, ki so stali in se mu pridružili na tej poti. Dokumentarni film bi moral ugledati svet že leta 2020, ko naj bi na odru slovitega gledališča Bolšoj zaživela premiera baletne predstave mojstrovine M. A. Bulgakova Mojster in Margareta. Vendar pa je korona spremenila potek predstave in filma. Ta se je zamaknila za celo leto. Predstava, celovečerni balet Mojster in Margareta je nato decembra 2021 doživela popoln uspeh, pri Edwardu Clugu pa postala še eden od pomembnih in veličastnih mejnikov njegovega baletnega sveta. (N. Ekar, 2023)
Zadnjo etapo potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve začne v puščavi Atakama. Raziskuje njene lepote, vendar najde tudi nezakonito odlagališče, kamor vsako leto odvržejo 60.000 ton oblačil. Na obrobju puščave spozna mlad par, ki se je tja priselil iz Venezuele, od koder so propadajoče gospodarstvo, revščina in lakota odgnali že četrtino prebivalcev. Nato odpotuje v Argentino, kjer se v zelo evropskem Buenos Airesu seznani z noro inflacijo in izve, da želi večina mladih državo zapustiti. Pot nadaljuje po veličastni Patagoniji. Sreča se z Mapuči, ki ga seznanijo s svojim bojem za pravice in ozemlje. Na vrsti je čilski otok Chiloe, kjer okoljevarstvenica iz organizacije Oceana predstavi industrijsko gojenje lososa in njegove pogubne posledice. Simon potovanje po Južni Ameriki sklene na dnu celine z obiskom Ognjene zemlje in najjužnejšega mesta na svetu. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
V štirih letih je snemalna ekipa dokumentarne serije Ledena Zemlja (II.) planet prepotovala po dolgem in počez. Njeni člani pripovedujejo, kaj vse so pri tem doživeli in kaj so morali početi, da bi nam lahko približali, kako se živali znajdejo v najbolj skrajnih razmerah na Zemlji in kako se prilagajajo spremembam, ki jih prinaša čedalje toplejše podnebje. Pogosto se je marsikaj razpletlo drugače od njihovih pričakovanj. FROZEN PLANET II - OUT IN THE COLD / Velika Britanija / 2022 / Izvršni producent: Mark Brownlow
Serija televizijskih portretov prinaša opomnik na življenje ljudi, pomembnih za slovensko zgodovino, družbo in kulturo, ki so danes skoraj pozabljeni. Gre za deset kratkominutnih zgodb, ki jih je poznavalka zgodovine Darinka Kladnik spletla v zanimive kratke zgodbe, polne zgodovinskih podatkov, pa tudi humornih ali nenavadnih anekdot o bolj ali manj poznanih a pomembnih zgodovinskih osebnostih. Namen miniatur je poleg obogatitve programa tudi izobraževanje o družbeni in kulturni preteklosti prostora, v katerem živimo.
Leta 1595 je bil William Shakespeare na vrhu sveta. Nekaj let prej je pripotoval v London kot nepomemben siromak, zdaj je bil najslavnejši dramatik v Angliji. Hotel se je povzpeti med plemstvo in je vložil prošnjo za svoj grb. Kot prvi je poskušal zgraditi gledališče v petičnejšem delu Londona, da bi tej umetnosti dvignil ugled. V tem času so nastala njegova velika dela Hamlet, Sen kresne noči in Julij Cezar. SHAKESPEARE: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Julian Jones
Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 5. del: Španija Richard E. Grant se iz Francije odpravi v Španijo in najprej obišče starodavno mesto Granada, po katerem ga vodijo dela slavnega dramatika in pesnika Federica Garcíe Lorce. Ob njegovi poeziji v spremljavi flamenka začutimo, kaj je duende. Lorcova prezgodnja smrt, posledice španske državljanske vojne in Francove diktature še danes navdihujejo pisatelje in pisateljice. Iz Granade se Grant spet odpelje na podeželje, v Alpujarro, kamor se je pred 30 leti preselil britanski bobnar Chris Stewart. Daleč od civilizacije in vsakdanjih skrbi se je lotil vsakega dela in se sprva preživljal s striženjem ovac. Da pa njegove dogodivščine ne bi utonile v pozabo, si jih je začel zapisovati in zgodbe zbral v knjigi Driving Over Lemons, ki je hitro postala uspešnica. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris
Dokumentarni film opisuje življenje Elle Fitzgerald, ene največjih jazzovskih pevk vseh časov. Najprej si je želela postati plesalka, potem pa je leta 1934 zmagala na natečaju v gledališču Apollo in začela svojo pevsko kariero. Njena glasbena pot je trajala kar sedem desetletij in vključevala več žanrov, kot so swing, jazz, scat in bebop. Ellina glasba je zaznamovala 20. stoletje, polno rasizma in revščine. Kljub težkemu otroštvu je postala ena največjih ameriških zvezdnic. ELLA FITZGERALD: JUST ONE OF THOSE THINGS / Velika Britanija / 2019 / Režija: Leslie Woodhead
Konoplja osvobaja je dokumentarni filmski esej, ki govori o aktivistih iz Sloveniji, bivše Jugoslavije in drugod, ki so svoja življenja posvetili rabi konoplje. Nekateri so pri tem prišli v navzkriž z zakonom, vsi pa so tako ali drugače stopili na pot konopljine revolucije. Glavni protagonist filma je Janko Pirc, ki je leta 2016 dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču, potem, ko je bil obsojen zaradi vzgoje in rabe osmih sadik konoplje, s katerimi je želel pomagati sinu in bivši ženi. Film ob pripovedi glasbenika in filozofa Ramba Amadeusa, s humorno distanco opisuje, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje, kljub nasprotovanju medicine, ki ima konopljo še vedno za mamilo, vstopajo politika, farmacija in kapital. Avtorji želimo s filmom osvetliti vse plati prihodnjega odnosa med konopljo in družbo ter tako ljudi spodbuditi k razmišljanju in izobraževanju, ki bi vsakomur omogočilo dober in premišljen odnos do prihodnje medicinske in rekreativne uporabe konoplje. Scenarij in režija Miha Čelar.
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Jukon Legendarni Jukon teče po eni najhladnejših in prometno najbolj nepovezanih pokrajin na svetu. Redka naselja so pozimi skoraj odrezana od sveta, saj je reka šest mesecev zaledenela in jim morajo težji tovor pripeljati z ladjami še pred zimo. Tudi živali je v tej odročni tundri in tajgi manj: med njimi so risi, moškatno govedo in več vrst lososov, ki so še vedno glavna hrana nekaterih staroselskih ljudstev. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Louisa Gilbert
Začelo se je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V ZDA in Veliki Britaniji se je iz varietejsko - kabarejskih predstav rodil nov minimalističen žanr, primeren za nastop pred živo publiko. Pionirji anglosaškega standupa so imeli velikanski vpliv na razvoj slovenske scene, četudi so določene elemente standup formata že v socializmu uporabljali nekateri domači komiki na čelu z Vinkom Šimekom (Jakom Šraufcigerjem). Prvi val standupa je v Slovenijo butnil proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Ljubljani sta se izoblikovali dve žarišči: v nekdanjem KUD France Prešeren so eksperimentirali Jurij Zrnec, Boštjan Gorenc Pižama, Janez Usenik in druščina. V približno v istem obdobju so v najetem lokalu sredi mesta - najprej redno, nato pa bolj po redko, pod vodstvom Jerneja Kuntnerja nastopale t.i. Nove zvezde komedije (Matjaž Javšnik, Lucija Ćirović, Violeta Tomić itd.). Po nekaj letih zatišja je Perica Jerković v koprskem študentskem klubu postavil nove temelje s predstavo »Ceu smeh«. Nadaljevalo se je v Kranju (Miki Bubulj, Ranko Babić, Klemen Bučan), v Mariboru (Slavko Škvorc, Martina Ipša) in na koncu so se spet aktivirali v KUD France Prešeren, kjer je standup večere začel pripravljati Vid Valič. Perica Jerković in Andrej Težak – Tešky sta ustanovila skupino Komikaze, ki je bila ključna za razvoj scene. Prvi množični nastop smo videli na Lentu, 2007, kjer so si naši komiki delili oder s hrvaškimi standuperji. Na pobudo Tina Vodopivca je leto kasneje Tešky organiziral prvi Panč festival na Ljubljanskem gradu. Kakšno leto prej je v produkciji Špas teatra nastala uspešnica 5 moških.com, ki je skupaj s predstavo 5 žensk.com širši domači publiki približala nekaj prvin standup komedije. Film prikazuje začetke razvoja te zvrsti komedije v Sloveniji in najpomembnejše mejnike. In seveda komike, ki so pustili sled naslednjim generacijam.
Neveljaven email naslov