Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Serija opisuje tri večje svetovne reke, afriški Zambezi, eno najbolj divjih rek na svetu, na kateri so tudi slavni Viktorijini slapovi, Donavo, najbolj mednarodno reko na svetu, saj njeno porečje prepreda kar 19 držav in katere pritok je tudi Sava, ter Jukon s pestrim rastlinskim in živalskim svetom, ki že stoletja omogoča življenje staroselcem. Zambezi Mogočni Zambezi – najbolj divja afriška reka. Poplavlja neskončne ravnine, spodbudi selitev 30.000 gnujev, vasi spremeni v otoke. Ko pade v previsno globino, ustvari največjo vodno zaveso na svetu, Viktorijine slapove. Ustvari tudi Zambezijski val, izjemen izziv za deskarje. Preden konča v Indijskem oceanu, se še razlije kot ogromno umetno jezero, ob katerem živijo mogočni kričavi belorepci. EARTH'S GREAT RIVERS (II.) / Velika Britanija / 2022 / Režija: Andrew Murray
V najstrožje varovanem zaporu na Norveškem zapornikov ne obravnavajo kot kriminalce, temveč kot ljudi, ki so zagrešili kriminalno dejanje. Zaporniki med prestajanjem kazni sodelujejo s pazniki in drugim osebjem pri družabnih igrah, pri delu v avtomehanični delavnici, pri snovanju načrtov za prihodnost. Kaznjenci si oblikujejo sistem vrednot, se urijo v veščinah in pridobivajo novo znanje, da bi po vrnitvi na prostost lahko prispevali k družbeni blaginji kot dejavni državljani, zaposleni davkoplačevalci in opolnomočeni starši. V ZDA je zgodba v najstrožje varovanih zaporih čisto drugačna. Tam zapornike skrbi predvsem preživetje in to, kako se izogniti nasilju, izkoriščanju, poniževanju, celo lakoti, paznike pa, kako se vsak dan zdrav vrniti k svoji družini. A sodelovanje med tema dvema svetovoma je že prineslo znatne izboljšave vsaj v enem izmed ameriških zaporov. BREAKING THE CYCLE / Finska / 2017 / Režija: Tomas Lindh in John Stark
Brkini so zaradi ugodnega podnebja in stoletne tradicije znani po odličnem sadju, zato so se tu nekoč v skoraj vsaki hiši ukvarjali tudi z žganjekuho. Danes to tradicijo nadaljuje družina Jelušič.
Spletanje venčkov Sv. Ivana je star kraški običaj, ki je od leta 2013 vpisan v nacionalni Register nesnovne dediščine. Šega temelji na ljudskem verovanju v magično in zdravilno moč rastlin, nabranih na kresni večer (23. junija). Na hišna vrata obešeni venčki naj bi ljudi in domove varovali pred nesrečami, tj. zlemi silami, hudo uro, ognjem in kačami. Ta lep ljudski običaj danes s svojimi aktivnostmi oživlja in ohranja Kulturno etnološko društvo Venček iz Štanjela.
Z dokumentarnim filmom Ars vstopamo v svet radijske ustvarjalnosti in spremljamo nastajanje radijskega umetniškega programa. Tretji program Radia Slovenija, Program Ars, se je v šestih desetletjih prelevil v eno največjih kulturnih institucij v Sloveniji. V tem nenavadnem portretu medija nevsiljivo spremljamo delo novinarjev in urednikov od prvih zamisli in načrtovanja programa, pisanja vsebine, snemanja intervjujev na terenu in studijskega snemanja do obdelave posnetkov in predvajanja programa. Televizijska ekipa se je pridružila radijskim delavcem tudi pri snemanju džezovskih koncertov v Cukrarni in Drami ter simfoničnega koncerta v Cankarjevem domu. Za Program Ars je značilen umirjen slog sporočanja, tehtne vsebine pa se izmenjujejo z daljšimi glasbenimi deli. Na radiu posebno pozornost posvečajo slovenskemu jeziku, za kar skrbijo fonetiki, lektorji in lektorice, predvsem pa vsebini. V kritiških besedilih spremljajo novosti na našem knjižnem trgu, v literarnih oddajah pa prinašajo zborno brana in pogosto dramatizirana besedila iz zakladnice domače in svetovne literature. Z oddajami Programa Ars se podajajo na gledališke, operne in baletne odre, med likovne in filmske ustvarjalce. Oddaja Gremo v kino je ena najstarejših oddaj Radia Slovenija. Ars pa ne spremlja zgolj umetnostnega dogajanja; polemično se odziva na vsa področja našega bivanja in udejstvovanja. V Programu Ars sodelujejo vrhunski dramski igralci, dramaturgi, režiserji in glasbeni opremljevalci. Slovenski radio se lahko pohvali s številnimi nagradami z evropskih festivalov. V mednarodnem projektu B-Air je radijske ustvarjalce med drugim zanimalo, kako glasove doživljajo dojenčki od svojega prvega dne. Na Arsu dobijo prostor radijske zvrsti, ki jih v drugih medijih redko slišimo. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktorja fotografije Vid Osredkar in Jure Nemec, montažer Andrej Modic.
Trije popotniki, poleg Scotta in Justina tudi snemalec Andre, se iz Severne Koreje napotijo v Indonezijo in si najprej ogledajo goro Bromo, še vedno dejaven, a razmeroma miren ognjenik sredi otoka Java. Spoznajo Oko, krajevnega vodnika, in z njim pot nadaljujejo v revna predmestja Džakarte, kjer lahko vidijo, kako težko se ljudje prebijajo iz dneva v dan. Na svetovno znanem otoku Bali se udeležijo eksplozivne tradicionalne dirke bikovskih vpreg. Scotta zalije »izpust«, Oka pa ostane brez voza. Spoznajo tudi balijskega princa, ki jih kot častne goste povabi na svoje slavje. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Dokumentarna serija prikazuje odkritje in razvoj viagre, prve tablete za zdravljenje motnje erekcije, ki je pred četrt stoletja po mnenju mnogih povzročila drugo spolno revolucijo, primerljivo z iznajdbo kontracepcijskih tablet. Farmacevtski velikan Pfizer, ki jo je leta 1998 poslal na trg, je z njo zaslužil 35 milijard dolarjev. Film prinaša pričevanja znanstvenikov, ki so učinkovino odkrili skoraj po naključju, prostovoljcev, ki so sodelovali v prvih raziskavah, in strokovnjakov za trženje, ki so se vse od začetka zavedali, da imajo verjetno v rokah eno najbolje prodajanih zdravil vseh časov. Viagra je bila sprva namenjena le zdravljenju impotence, danes pa se to in podobna zdravila, ki so se pojavila pozneje, vse pogosteje uporabljajo za zabavo, kot tako imenovani pripomočki za življenjski slog. 2. del: Mastni zaslužki Ko je viagra leta 1998 prišla na trg, je postala najbolj prodajano in najpogosteje ponarejano zdravilo vseh časov. Ponarejevalci so po nekaterih ocenah z njo zaslužili celo več kot proizvajalec, farmacevtski velikan Pfizer. Po nekaj letih, ko so se pojavila konkurenčna zdravila, se je Pfizerjev tržni delež zmanjšal. Pomagali niso niti televizijski oglasi, v katerih so viagro oglaševale znane osebnosti, politiki in športniki. Pfizer se je zatekel k podkupovanju zdravnikov in zato v Združenih državah Amerike plačal milijardno kazen. Vendar je bila ta nizka glede na dobiček, ki ga je viagra prinesla proizvajalcu. V zadnjem desetletju je viagra postala pripomoček, ki ga mnogi uporabljajo za zabavo in ne več za zdravljenje motnje erekcije, čemur je bila sprva namenjena. KEEPING IT UP / Velika Britanija / 2023 / Režija: Stephen Bennett
Dokumentarna serija v dveh delih pojasnjuje mit o trojanski vojni in usodi trojanskih bojevnikov. Je trojanska vojna res potekala? Kdo so bili Trojanci? In kaj se je zgodilo s preživelimi? 1. del: Ruševine Stoletja je veljalo, da je trojanska vojna le mit, ki ga je po ustnem izročilu opisal Homer v Iliadi. Vendar so zgodovinarji in arheologi v zadnjih desetletjih odkrili številne sledi, ki kažejo na to, da se je grško obleganje in naposled uničenje Troje v resnici zgodilo. Na turški obali Egejskega morja se dviga grič Hissarlik, poln ruševin, za katere mnogi menijo, da so ostanki prav tega mesta. Medtem se v Grčiji ukvarjajo z izkopavanjem ruševin bogatega mesta Tenea, ki so ga domnevno ustanovili Trojanci, ki so vojno preživeli. V Amsterdamu pa proučujejo metode dela pionirjev arheologije, ki so se že v 19. stoletju lotili izkopavanj na Hissarliku, prepričani, da so naleteli na dokaze o obstoju dolgo izgubljenega mesta. LOST CITIES OF THE TROJANS / Francija / 2021 / Režija: Laurent Portes
Film smo posneli z otroki, ki so leta 2009 prišli na rehabilitacijo v Slovenijo v okviru humanitarnega projekta Fundacije dr. Danila Türka. Z otroki so pri fundaciji tudi pozneje ohranjali stike. Danes vedo, da nekateri niso preživeli. O marsikom nimajo novic. Film prikazuje z grenkobo in hkrati otroško odkritostjo povedane zgodbe otrok iz Gaze, ki govorijo o vojni, izgubljenem otroštvu in hudih telesnih poškodbah, pa vendar izpovedujejo željo do življenja, do prihodnosti. V Slovenijo so prišli po proteze in morda našli nekaj več: razigranost, nasmeh, upanje. Akcija se je začela na pobudo tedanjega predsednika RS dr. Danila Türka. Pod okriljem mednarodne organizacije ITF in ob strokovni pomoči URI Soča je deset otrok dobilo nove pripomočke, ustrezno oskrbo in rehabilitacijo, kar naj bi jim pomagalo pri večji samostojnosti v življenju. Vsak od otrok se je po svoje spoprijemal z izgubo uda in nekatere je dogodek globoko zaznamoval. Presunljivi odgovori otrok o njihovih željah nas ne pustijo brez ganjenosti: ne želijo si materialnih reči, temveč poklic, lastno družino, mir. Poleg otrok, dveh fizioterapevtk ter koordinatorja iz Gaze so tedaj v filmu spregovorili tudi predsednik RS dr. Danilo Türk, direktor mednarodne ustanove ITF Goran Gačnik, direktor URI Soča mag. Robert Cugelj, vodja oddelka za rehabilitacijo otrok prim. asist. Hermina Damjan, dr. med., vodja fizioterapije na otroškem oddelku Irena Vrečar, spec. klinične psihologije dr. Vesna Radonjič Miholič, koordinator Shaker Shaker in novinar Ervin Hladnik Milharčič. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiser: Jan Zakonjšek Direktor fotografije: Janez Kališnik Leto produkcije: 2009/2010
Dokumentarni televizijski film Pianist v belem je portret otroškega zdravnika, humanista in glasbenika, dr. Pavla Kornhauserja. Portretiranec je bil do konca svojega življenja aktiven, s pogledom zazrtim v prihodnost, vendar osvetljen s spomini… Nastala je pripoved o poklicni poti utemeljitelja otroške intenzivne terapije pri nas, s tem povezanem premikanju meja na tem področju, kar brez vizij in pogleda v prihodnost zagotovo ne bi bilo mogoče. Vzporedno pa je dr. Kornhauserja spremljalo tudi aktivno glasbeno ustvarjanje in organiziranje koncertov. Prikaz intimnega in družbenega sveta, ko prav začutimo, kako si duša ponovno napolni baterije, se sprosti in da razumu ponovni zalet.
Ko se je društvo Ciproš pred petindvajsetimi leti naselilo v alternativnem in takrat "zloglasnem" centru Pekarna, so mnogi opozarjali, da nihče ne bo prišel tja. Danes je povsem drugače. 170 kvadratnih metrov velika bukvarna je po petindvajsetih letih labirint čez milijon knjig vseh žanrov v številnih jezikih. Knjige v bukvarno Ciproš prihajajo z vseh koncev Slovenije. Številne so bile izdane v elitnih knjižnih zbirkah. "Bukvarna je, kako bi rekla, kot muzej založništva, ne le bukvarna, saj imamo neponovljive zbirke, omenim naj le Kondor in Školjko," pove predsednica društva, Marjanca Onič. Tako kot knjige, tudi ljubiteljice in ljubitelji knjig prihajajo od povsod; so različnih generacij, z različnimi željami. Dijake in dijakinje v Ciprošu pogosto zanima gradivo za seminarske naloge in obvezno branje, prav tako osnovnošolke in osnovnošolci največkrat iščejo knjige s seznama za domače branje, stare delovne zvezke in učbenike. Veliko je strokovne literature, po kateri marsikdo povprašuje. Mnogi obiskovalci med brskanjem po kupih najdejo knjigo, o kateri niso razmišljali, in jo za simbolni prispevek odnesejo domov. "Redno prihajajo tudi profesorice in profesorji, ki iščejo starejše izdaje učbenikov, ki so tudi po vsebini povsem enakovredni, če ne celo boljši od nekaterih novejših izdaj," pojasni predsednica društva, ki sodeluje pri vseh dejavnostih bukvarne, redno pa ji pomagajo prostovoljci in prostovoljke ter članice in člani društva. Scenarij Simona Kopinšek, režija Primož Meško.
Film pripoveduje zgodbo o prvi slovenski koreografki Rut Vavpotič. Rodila se je 2. marca 1908 v Idriji učiteljici baleta Marženi Pešan, ki je bila češkega rodu in akademskemu slikarju in scenografu Ivanu Vavpotiču. Ime je dobila po slavni ameriški plesalki Ruth St. Denis. Svojo baletno kariero je pričela kot dvanajstletna deklica leta 1920 v Ljubljani, v novoustanovljenem slovenskem poklicnem baletnem ansamblu. Leta 1924, s šestnajstimi leti, je predstavila svoj prvi solistični recital, nato pa je leta 1924 odšla na izobraževanje v Pariz. Po končanem šolanju je delala z različnimi svetovno znanimi koreografi: z Michaelom Fokinom, Kurtom Joosom in Bronislavo Nižinsko, plesala je s pomembnimi solisti in sodelovala v baletnih ansamblih: Skupina Korobok, Opera Russe a Paris, Ballets de Mme Ida Rubinstein, Skupina Bronislave Nižinske, Les Balletts d’Epstein, Ballet de Mme Wronska. Rut Vavpotič sta v filmu upodobili balerina Ana Klašnja in igralka Aleksandra Balmazovič, njenega očeta Ivana Vavpotiča pa Brane Grubar. Čas, v katerem je plesala in ustvarjala, osvetljujejo strokovnjaki Milček Komelj, Danica Dolinar, Tea Rogelj, Štefan Vevar in Benjamin Virc ter Rutina prijateljica Živa Ogrin. Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Jure Nemec, montaža Zlatjan Čučkov, scenarij in režija Marta Frelih.
Družinski dokumentarni film pripoveduje zgodbo dve otrok, petnajstletne Brine in desetletnega Lukca, dveh nadobudnih planincev, ki navdušeno sprejmeta očetov izziv, da bi se skupaj povzpeli na Kilimandžaro. Spremljamo njune enoletne priprave na ta velik podvig, ki pa niso vključevale samo dvigovanja ravni fizične kondicije, temveč so zahtevale tudi učenje zakonitosti obnašanja človeškega telesa na veliki višini in s tem povezane višinske priprave. Njun zaključni vzpon proti zasneženi strehi Afrike, proti znamenitemu vrhu visokem skoraj šest tisoč metrov se je začel ob polnoči, na Božič leta 2019. Film je delo znanega slovenskega alpinista in režiserja Gregorja Kresala, ki se je podpisal tudi pod večkrat nagrajeni film Sfinga.
Na četrti etapi potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve obišče tri izjemne naravne znamenitosti. Pot začne v Boliviji, na solišču Salar de Uyuni, enem najosupljivejših okolij na svetu, kjer se seznani s tradicionalnim pridobivanjem soli. Nato odpotuje v Brazilijo in raziskuje največje tropsko mokrišče na Zemlji, Pantanal. Spregovori o industrijskem kmetijstvu, ki s preoblikovanjem pokrajine vpliva na tamkajšnje podnebje. Poleg suše in požarov Pantanal zdaj presenetljivo pestijo še poplave, zaradi katerih ljudje trajno zapuščajo domove. Simon se odpravi tudi opazovat jaguarje. Nato se poda v Paragvaj, kjer spozna tako skrajno konservativne menonite kot tudi sodobno menonitsko skupnost, ki proizvede in izvozi več govedine kot ves EU. Nazadnje obišče suhi gozd Chaco, drugi največji gozd Južne Amerike. Tam spozna domorodno ljudstvo Ajoreo, ki je zaradi govedoreje in krčenja Chaca izgubilo dom. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Če bi opazovalec pestre ptičje in druge favne v naravnem rezervatu Škocjanski zatok na kakšen način lahko »izključil« prometno zvočno podobo mesta Koper in pristanišča, bi se na trenutke počutil kot v divjini obmorske rečne delte in bi ga ne moglo zmotiti niti povsem urbanizirano obrobje rezervata. Pravzaprav to le poudari izjemnost tega ponovno onaravljenega in skrbno vzdrževanega območja s sladkovodnim močvirjem in polslano laguno, ki so ju začeli obnavljati pred dobrimi petindvajsetimi leti. V njegovem živalskem svetu so najopaznejše ptice. Zelo hitro so vzele za svoje trstičja in poplavne travnike, obnovljeno laguno s poloji in slanoljubnim rastlinjem ter vmesna grmišča in obrečno goščavo. V komaj 122 hektarjev velikem rezervatu so v zadnjem desetletju ornitologi opazovali kar 259 vrst ptic. Številne med njimi na selitvah, saj je Škocjanski zatok pomembno postajališče selečih se ptic, a mnoge vrste tu tudi redno prezimujejo. Najbolj razveseljiv pa je porast gnezdilk, ki najlepše potrjujejo dobro in varno naravno okolje, v katerem so našli svoj prostor še številni drugi predstavniki živalskega in rastlinskega sveta. Ves ta pisani vidni in nevidni rastlinski in živalski svet pa je tudi izjemno lepo izobraževalno popotovanje.
Ruska revolucija je nedvomno eden izmed osrednjih dogodkov 20. stoletja, a vendar … Ali je bil Lenin njen resnični vodja? Ali so govorice o carici in obnorelem menihu Rasputinu res pripomogle k strmoglavljenju ruske monarhije, kakšna je bila resnična usoda carične Anastazije in kako so boljševiki prikrojili zgodbo o oktobrski revoluciji? Zgodovinarka, kuratorka in televizijska avtorica Lucy Worsley se sprehodi po carski preteklosti in gledalcem živo predstavi verodostojen potek dogodkov, mite in laži, ki so se spletli skozi čas, pa loči od resnice. ROYAL HISTORY'S MYTHS AND SECRETS: THE RUSSIAN REVOLUTION / Velika Britanija / 2020 / Režija: Andrew Thompson
Pisalo se je leto 1587, na prestolu je bila Elizabeta I. William Shakespeare je bil star 23 let, ko se je odločil, da bo zapustil rodni Stratford upon Avon, doma pustil ženo in tri otroke in poskusil srečo v Londonu. Poiskal si je prvo službo v gledališču, kot odrski delavec, in se začel učiti skrivnosti gledališke in dramske obrti. Kmalu je napisal svojo prvo tragedijo Tit Andronik in zatem prvi dve drami iz angleške zgodovine Henrik VI. in Rihard III. SHAKESPEARE: RISE OF A GENIUS / Velika Britanija / 2023 / Režija: Julian Jones
Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 4. del: Francija Britanski igralec Richard E. Grant obišče igralko Carol Drinkwater, ki je v vlogi Helen Herriot nastopila v nadaljevanki Vsa bitja, majhna in velika. Že pred desetletji se je iz Združenega kraljestva preselila med gričevje nad Cannesom, kjer jo pri pisanju navdihujejo oljke in čudovita narava. Njene zgodbe so prepletene s preteklostjo ob Sredozemskem morju, okusi in vonjavami. Po čudovitih vonjavah pa je poznan tudi Grasse, kjer se dogaja zgodba romana Parfum Patricka Süskinda. Ker je bilo mesto v 18. stoletju prežeto z vonjem po umazaniji in usnjarni, so ljudje s parfumom prikrivali smrad in Grasse je vse do danes svetovna prestolnica parfumov. Priljubljen roman govori o ljubezni, iskanju identitete in o tem, da ljudi ne smemo soditi po zunanjosti. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris
Dokumentarni film govori o izraelskih mladostnikih, ki morajo pri osemnajstih letih na služenje obveznega vojaškega roka. Dekleta se urijo dve leti, fantje tri, tudi v kriznih razmerah in na okupiranih ozemljih. Pri tem obstajajo izjeme, toda tistim, ki odhod v vojsko zavrnejo zaradi ugovora vesti, grozi zaporna kazen. Otroke indoktrinirajo od malega. Hodijo v mladinske kampe, ki so priprava na vojaščino, in jih silijo, da v roke vzamejo puško. Film prepleta vojaške posnetke iz prve roke in zapise iz dnevnikov tistih, ki v tem niso videli smisla in so končali svoje življenje. INNOCENCE / Danska, Izrael, Islandija, Finska / 2022 / Režija: Guy Davidi
Notranjec Anton Steinberg je bil človek baročne popolnosti 18.st., nadzornik deželnih cest, bakrorezec, raziskovalec, jamar in kartograf. Pa vendar je bil – kot odkriva avtorica dokumentarnega filma Magda Lapajne – perfekcionist, ki je svoje bogato tehnično znanje razširil tudi na področje umetnosti. Bil je nadzornik deželnih cest na Notranjskem in v času njegovega službovanja je nastala široka cesta, ki je prek tega dela naše dežele popeljala samega cesarja Karla VI. z Dunaja v Trst. Že kot cestni nadzornik se je Steinberg navdušil nad presihajočim Cerkniškim jezerom. Svoja opažanja je kasneje popisal v knjigi, življenje ob jezeru pa ga je tako navdušilo, da se je lotil tudi izdelave slik in bakrorezov s podobami in utrinki iz življenja, ki mu je bil priča. Podobno so nastajali tudi zemljevidi tega območja, saj se je obenem ukvarjal tudi s kartografijo. Steinberg je kasneje postal upravnik rudnika živega srebra v Idriji. Uvedel je kar nekaj izboljšav na rudniških napravah in izpopolnil napravo za topografsko merjenje. Za nadarjene mlade može pa je ustanovil tudi prvo tehniško in zemljemersko šolo pri nas. Poleg vsega drugega se je ukvarjal še s statiko, hidrostatiko, jamomerstvom in drugimi rudarskimi strokami. Franca Antona pl. Steinberga je v dokumentarnem filmu odigral Brane Završan.
Neveljaven email naslov