Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarni portret ene najboljših slovenskih pesnic in prevajalk poezije . Z nemškimi verzi popisane ovojnice toaletnega papirja, gostilniški meniji, listki iz kavarne Union in številni papirnati škrniclji, na katere je sproti zapisovala svojo poezijo, so le manjši del literarne zapuščine »nore grafne«, kot so ji v tistem času pravili ljudje. Hranijo ga v rokopisnem arhivu Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, tu pa je še najmanj 679 pesmi v nemščini, ki nikoli niso bile objavljene. V starem mestnem jedru še vedno živi spomin na gospo, ki je povezovala ljubljanske literate v prvi polovici 20. stoletja. Njeno bronasto obličje nemo zre na mimoidoče s pročelja ene najbolj znanih hiš v stari Ljubljani, na Starem trgu 11. Poznajo jo vsi, pa vendar skoraj nihče. To je Lili Novy. V dokumentarni skici jo spoznamo s pomočjo pričevanj njenih najbližjih sorodnikov in tistih, ki jih je spodbudila k pisanju, ustvarjanju in življenju – kot osebo in kot umetnico. Prvič pa so predstavljene tudi njene pesmi v nemščini.
Ivan Regen je bil znanstvenik, ki je preučeval zvočno komunikacijo žuželk, biolog in pionir sodobne bioakustike. Danes širšemu občinstvu malo znani Ivan Regen (1868–1947), je bil človek, ki je preučeval murnove samičke, ki je znal govoriti z žuželkami in načrtovati fonografske naprave. Rojen je bil v Lajšah pri Gorenji vasi leta 1868, študiral in doktoriral je na Dunaju, kjer je tudi večinoma živel in preučeval zvočno komunikacijo žuželk. Leta 1935 je bil izvoljen za častnega člana Prirodoslovnega društva Slovenije, leta 1940 pa za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njegov največji projekt je bil geobiološki laboratorij, velik terarij oziroma insektarij,v katerem je preučeval fonotaksijo – usmerjeno premikanje žuželk proti viru zvoka. Dokazal je,da žuželke slišijo s posebnim organom na prvem paru nog. Dokumentarni portret Ivana Regna odstira delo velikega, slabo znanega slovenskega znanstvenika, hkrati pa osvetljuje pomen zvoka okoli nas tudi za tiste namene, na katere v našem vsakdanu niti ne pomislimo. Mnogokrat smo potopljeni v zvok, ki ga ne poslušamo, ker se ga ne zavedamo in ga zato tudi ne slišimo. Ti zvoki pa so lahko konstitutivni element glasbene umetnosti. Delo, ki ga je Ivan Regen začel ob koncu 19. tega stoletja, je našlo svoje mesto tudi v umetnosti – v bioakustični glasbi. Prav zato se film poetično konča z besedami: “Če ne bi bilo Ivana Regna, človeka, ki je govoril z žuželkami, in znanstvenikov moderne dobe, tudi bioakustične glasbe verjetno ne bi bilo. Hvala znanosti, da je nahranila umetnost!” Scenarij Boštjan Perovšek in Boštjan Vrhovec, režija Boštjan Vrhovec.
Restavratorska detektivka, ki osvetljuje nastanek in vse kasnejše predelave dveh znamenitih razpel, ki sta postavljeni na ogled v Kopru in Piranu. Oba križana sta pomemben del slovenske umetnostne dediščine srednjega veka in vsak pripoveduje zanimivo zgodbo: prvi o dramatični preobrazbi, ki jo je doživel še v srednjem veku, drugi pa napeto zgodbo o odkrivanju njegovega porekla in vpetosti v dediščino jadranskega prostora.
V nigrski puščavi, tik ob mestu Arlit, leži eno največjih nahajališč urana na svetu. Izkorišča ga francoska mednarodna družba Areva, ki letno proizvede več kot 2500 ton koncentrata urana, imenovanega rumena pogača. Radioaktivni odpadki se kopičijo na robu mesta, od tam pa jih veter odnaša v bivališča. Raziskovalni novinar Martin Boudot v sodelovanju z nekdanjim rudarjem, vodjo okoljevarstvene organizacije, izmeri raven radioaktivnosti, ki ponekod kar osemkrat presega dovoljeno. Odsluženo rudniško opremo, ki prav tako močno seva, prebivalci vgrajujejo v svoje domove in zato množično zbolevajo. Francoska družba ne želi prevzeti nobene odgovornosti, vendar se nigrski okoljski aktivisti kljub temu odločijo za tožbo. GREEN WARRIORS, CURSED URANIUM / Francija / 2021 / Režija: Martin Boudot
Film opisuje potovanje violinske virtuozinje Janine Jansen, v želji, da bi posnela edinstven album na dvanajstih najvrednejših violinah Stradivari na svetu. V filmu o Stradivarkah spregovorijo največji poznavalci teh violin, Janine Jansen pa sama in z glasbenimi kolegi zaigra na te violine ter očarljivo opiše njihove zvočne značilnosti. Film je na festivalu Zlata Praga 2021 prejel eno od nagrad.
Sue Perkins svoje potovanje po Japonski začne v glavnem mestu Tokiu. Najprej si ogleda trening nacionalnega športa sumo, v katerem še vedno ni enakosti med spoloma. Nato obišče družino, ki živi z roboti. Ti pomagajo pri učenju otrok ter hišnih opravilih in so kot družinski člani. V senci gore Fudži se Sue udeleži Peklenskega tabora, najstrožje japonske poslovne šole. Vrne se v Tokio, kjer spozna mlado Rino, ki se je odločila za »solo« poroko; profesionalno poročno fotografiranje, le brez ženina. Sue raziskuje japonsko kulturo ljubkosti in pop idolov, zato si ogleda koncert skupine Tornado. Po vznemirljivem tednu v mestu pa se odpravi še na »gozdno kopanje« na polotoku Kii ter se pridruži romarjem ob festivalu jesenskega listja pod svetim slapom. JAPAN WITH SUE PERKINS / BBC STUDIOS / 2019 / Režija: Helen Simpson
»Nosil sem ga dolgo v glavi, tako da sem ga v enem samem zanosu položil na platno. Ko so videli otroci mojega tovariša, so zbežali pred njim, pred njegovim portretom pa so tudi odrasli rekli, da sem naslikal norega človeka,« je o nastajanju slike dejal Veno Pilon. Slika ne skriva, zakaj je umetnostna zgodovina Pilonov portret uvrstila v ekspresionizem, saj se je ekspresionizem pri nas večinoma dojemal skozi izraženost notranje napetosti.
Izjemno pričevanje 90-letne Vide Dular, rojene v ugledni Vrhnjakovi družini v Pamečah pri Slovenj Gradcu, je pripoved o moči preživetja po hudih udarcih, ki sta jih družini prizadejala nacistični in zlasti komunistični režim. Vida je bila najstarejša od šestih otrok, oče Vinko je bil inženir gozdarstva, doštudiral je na zagrebški univerzi in se poročil z učiteljico, Vidino mamo, ki je bila iz Sel pri Brežicah. Bila je zelo dejavna v prosveti, enako tudi oče. Ta je deloval tudi v Slovenski ljudski stranki ter med drugim gostil Antona Korošča. Ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo je moral oče zbežati na Dolenjsko, saj so ga imeli Nemci na seznamu kot neprimerno osebo, predano slovenstvu. Starejši hčeri sta odšli z njim, tako da je družina razpadla in se ni nikdar več sestavila. Oče je imel stike s partizani, a se je pozneje pridružil domobrancem. Vida natančno opisuje komaj verjetne dogodke tistega časa. Po vojni je še prišel domov, a so ga v domači cerkvi aretirale komunistične oblasti in za njim se je izgubila vsaka sled. Vida je šla po očetovih stopinjah. Doštudirala je gozdarstvo, si ustvarila družino in bila zelo vestna v službi. Podpirala je razvoj demokracije, padec režima in nastanek samostojne Slovenije. Dejavno se je vključila v iskanje resnice in večnega miru za tisoče okrutno pobitih na morišču v Žančanih pri Slovenj Gradcu. Njen boj za civiliziran pokop žrtev traja še danes in del pričevanja je posnet prav ob tem množičnem morišču.
Na območju madžarske narodne skupnosti hodijo otroci v dvojezične šole, kjer pouk poteka dvojezično: del v slovenščini, del v madžarščini. Dijaki Dvojezične srednje šole Lendava nam predstavijo dodano vrednost enakovredne rabe dveh jezikov, otroci na OŠ Prosenjakovci pri folklori plešejo madžarske plese in dosegajo odlične rezultate na recitatorskih tekmovanjih, katerih tradicija je na Madžarskem zelo močna. Dvojezičnost pa je za študij igre v Budimpešti odprla vrata perspektivnemu mlademu Lendavčanu Petru Palu, ki piše poezijo in ustvarja avtorsko glasbo. Da se z madžarskimi koreninami težko ogneš glasbenemu ustvarjanju, dokazuje tudi učitelj matematike in fizike, prevajalec in literat Bela Szomi, ki povzema sporočilo oddaje: »Zame je narodna zavest visoka, če negujemo jezik pa naj gre za maternega ali tujega, ki kasneje postane tvoj materni. Slovenci zelo slabo skrbimo za jezik.«
Ker število lačnih ust na svetu naglo narašča, kmalu ne bo več mogoče vseh nahraniti s klasičnima poljedelstvom in živinorejo, zato bo treba poiskati nove vire prehrane. Eno od najobetavnejših rešitev te težave ponujajo žuželke, ki jih že zdaj uživata dobri dve milijardi ljudi. Insekti so polni vitaminov, mineralov in beljakovin. Pa si lahko predstavljate, da se boste čez nekaj let mastili s pleskavicami iz ličink hroščev mokarjev in se sladkali s kosmiči, v katerih bodo koščki čričkov? INSECTS FOR DINNER / Francija / 2020 / Režija: Guilaine Bergeret in Rémi Rappe
Dokumentarni film spregovori o starejših in njihovih vrednotah, ki so jih vodile skozi življenje vse do danes, o pomembnem v njihovem življenju. Mogoče imajo mladi drugačne vrednote, hkrati pa potrebujejo starejše, ki jim predajajo izkušnje, modrost. V filmu o vrednotah, ki so jih vodile celo življenje, spregovorijo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, dolgoletna predavateljica na Fakulteti za socialno delo, upokojena zdravnica onkologinja Metka Klevišar, dr. med., in Rado Kočevar, alpinist veteran. Vsi trije imajo zelo različne življenjske izkušnje, hkrati pa se starosti veselijo in so hvaležni tudi za to doživetje. Naloga družbe pa je, da ustvari okolje, kjer bomo lahko vsi sobivali in kjer se bodo slišali vsi glasovi, od najmlajših do najstarejših, v skupnem svetu.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. Luka Skadi je gej iz majhnega mesta v Sloveniji, kjer je že zgodaj izkusil odpor proti skupnosti LGTB. Izkušnje so mu pomagale, da si je okrepil samozavest. Luka pa je povzročil zgražanje tudi med geji v skupnosti. Rad se šali, da je gej in čuden tudi na mnogo drugih načinov. Je izvajalec preoblačenja in poudarja ženstvenost, kar pa je za mnoge geje problematično. Ti so mnogokrat prizadeti zaradi lastne poudarjene ženstvenosti. Luka uživa v pozornosti, ki jo pritegne kot »drag queen«, vendar pravi, da je to zabava in beg pred resničnostjo – pretiravanje lahko človeku pomaga premagati strah pred seboj.
Miúcha, slavna brazilska pevka bosse nove, je bila obenem tudi sestra Chica Buarqueja, učenka Viníciusa de Moraesa, druga žena Joãa Gilberta in sodelavka Toma Jobima. V filmu nam njeno zgodbo razkrivajo njena osebna pisma, zvočni in filmski posnetki ter njene risbe in akvareli, ki kažejo, da je bila sicer vedno v senci moških glasbenikov, a je v tem moškem svetu ves čas iskala svoj glas – in ga sčasoma tudi našla. Miúcha: glas bosse nove je film o izjemni glasbenici in zakulisju glasbenega gibanja bossa nova. MIÚCHA – A VOZ DA BOSSA NOVA / MIÚCHA - THE VOICE OF BOSSA NOVA / Brazilija, Francija, ZDA / 2022 / Režija: Daniel Zarvos, Liliane Mutti
Badwater 135 je peklenska ultramaratonska preizkušnja s štartom izpod morskega dna in ciljem ob vratih najvišje gore severne Amerike Whitney. 217 km dolga proga vodi čez zloglasno Dolino smrti, kjer se julija temperature povzpnejo tudi čez 50 stopinj Celzija. Sence ni, sonce, ki na odprtih cestah še močneje pripeka, pa tekače fizično in psihično izčrpava. Nanjo se je letos odpravil slovenski ultramaratonec Mirko Bogomir Miklič, šele drugi Slovenec, ki je zbral dovolj poguma za soočenje s 40-letnim tekmovanjem. Tekma je slavljenje življenja, pravijo organizatorji, to je notranji boj posameznika, ki ga premaga le, če je ob njem dobra spremljevalna ekipa. Mikličev in boj drugih tekačev je s kamero beležila ekipa Regionalnega RTV centra Maribor, avtorica Irena Bedrač, snemalca Danilo Plazovnik in Borut Krois, montažer Igor Purnat. Dokumentarni film so naslovili Dolina, traja 56 min in 24 sek.
Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.
Če se je 20. stoletje zares začelo 12. aprila 1912 s potopitvijo Titanika, se je morda predčasno končalo 26. aprila 1986 z eksplozijo reaktorja št. 4 jedrske elektrarne Lenin, znane kot Černobil, pravijo avtorji dokumentarca. Katastrofa neizmerljivih posledic je iztisnila življenje iz mesta Pripjat, porušila globalno geopolitiko in neposredno ali posredno vplivala na vzpostavitev novih razmerij moči 20. stoletja, kar je pripeljalo tudi do razpada Sovjetske zveze nekaj let kasneje – spremenila je potek zgodovine in svet ni bil nikoli več enak. CHERNOBYL, THE LAST BATTLE OF THE USSR / TCHERNOBYL, LA DERNIERE BATAILLE DE L'URSS / Francija / 2021 / Režija: Thibault Ferie
Po jeklenici skozi krošnje tropskega deževnega gozda, z vrvjo po slapu in z elastiko v globino pod mostom v mestu! Fantje so si tokrat omislili adrenalinski obisk Ekvadorja, saj se jim je zdelo, da so prvič premalo izvedeli o Južni Ameriki. Potem so odšli na Galapaško otočje, plavali z morskimi psi, opazovali orjaške želve in premišljevali o vplivu človeka na te odročne kraje. Na celini so naleteli na praznik Inti rajmi, ob katerem domačini slavijo Pačamamo, kar se je skoraj sprevrglo v nemire. Globoko v amazonskem pragozdu pa so spoznali pleme, ki poskuša napredku kljubovati z ekoturizmom. DEPARTURES / Kanada / Departures Entertainment 2 Inc. 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Dokumentarna serija v treh delih razkriva zgodbo Vladimirja Putina, pretkanega in nepredvidljivega državnika, ki že več kot dve desetletji vlada z železno roko. Od kod izvirajo njegovi ponos, jeza in dojemanje izdaje? Kako so se oblikovale vrednote tega nekdanjega ruskega vohuna? Ob zelo povednih arhivskih posnetkih o Putinovi vladavini pričajo nekdanji sodelavci, nasprotniki in žrtve. 1. del: V prvem delu spoznamo Putinove korenine, kako se je pri oblikovanju politične osebnosti zgledoval po ruskem liku Jamesa Bonda in kako je v svojo vladavino vnesel veščine tajnih agentov. PUTIN, A RUSSIAN SPY STORY / Velika Britanija / 2020 / Režija: Nick Green
V dokumentarni oddaji se predstavijo ljudje, stari sto let in več, iz Norveške, Nizozemske in ZDA: kmetovalka, seksologinja, glasbenica, študentka, snovalec spletne platforme. S precejšnjo mero humorja, kančkom melanholije in predvsem veliko treznosti razmišljajo o človekovih pravicah in dolžnostih, o svojih življenjih, izkušnjah, polnosti sedanjosti in vsekakor o ciljih, ki jih želijo doseči v prihodnosti. 100 UP / Nizozemska, Norveška, Belgija / 2020 / Režija: Heddy Honigmann
Kako razumeti, da smo zboleli za rakom? In zakaj smo zboleli prav mi? Ali to pomeni smrt? Težko je razumeti, da bolezen izvira iz naših celic oz. da je rakava celica sprevržena različica našega normalnega jaza, kot je pomenljivo zapisal Nobelov nagrajenec Harold E. Varmus leta 1989. Ob diagnozi se prebudijo hude stiske in strah pred smrtjo. Morda tudi želja, da bi poiskali dodatno zdravljenje, dodatne metode. Seveda je vsak posameznik zgodba zase, in v filmu so z nami svoje zgodbe delili Mojca Senčar, ki se ji je bolezen ponovila, Jaka Jakopič, nekdanji poklicni nogometaš, ki je zbolel v mladih letih in odigral novo tekmo v življenju na drugačnem igrišču, ter Jože Stopar, ki bolezen premaguje z novo metodo – elektrokemoterapijo, ki je plod dela slovenskih raziskovalcev. Vsi trije nas v filmu veliko naučijo o ljubezni do življenja, bolezni navkljub. Vzporedno z osebnimi zgodbami v filmu raka predstavijo tudi številni strokovnjaki multidisciplinarnega tima in razložijo pomen kirurškega zdravljenja, radioterapije, sistemskega zdravljenja ter pomen ambulante za onkološko genetsko svetovanje.
Neveljaven email naslov