Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Konoplja osvobaja je dokumentarni filmski esej, ki govori o aktivistih iz Sloveniji, bivše Jugoslavije in drugod, ki so svoja življenja posvetili rabi konoplje. Nekateri so pri tem prišli v navzkriž z zakonom, vsi pa so tako ali drugače stopili na pot konopljine revolucije. Glavni protagonist filma je Janko Pirc, ki je leta 2016 dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču, potem, ko je bil obsojen zaradi vzgoje in rabe osmih sadik konoplje, s katerimi je želel pomagati sinu in bivši ženi. Film ob pripovedi glasbenika in filozofa Ramba Amadeusa, s humorno distanco opisuje, kako v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje, kljub nasprotovanju medicine, ki ima konopljo še vedno za mamilo, vstopajo politika, farmacija in kapital. Avtorji želimo s filmom osvetliti vse plati prihodnjega odnosa med konopljo in družbo ter tako ljudi spodbuditi k razmišljanju in izobraževanju, ki bi vsakomur omogočilo dober in premišljen odnos do prihodnje medicinske in rekreativne uporabe konoplje. Scenarij in režija Miha Čelar.
Začelo se je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V ZDA in Veliki Britaniji se je iz varietejsko - kabarejskih predstav rodil nov minimalističen žanr, primeren za nastop pred živo publiko. Pionirji anglosaškega standupa so imeli velikanski vpliv na razvoj slovenske scene, četudi so določene elemente standup formata že v socializmu uporabljali nekateri domači komiki na čelu z Vinkom Šimekom (Jakom Šraufcigerjem). Prvi val standupa je v Slovenijo butnil proti koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja. V Ljubljani sta se izoblikovali dve žarišči: v nekdanjem KUD France Prešeren so eksperimentirali Jurij Zrnec, Boštjan Gorenc Pižama, Janez Usenik in druščina. V približno v istem obdobju so v najetem lokalu sredi mesta - najprej redno, nato pa bolj po redko, pod vodstvom Jerneja Kuntnerja nastopale t.i. Nove zvezde komedije (Matjaž Javšnik, Lucija Ćirović, Violeta Tomić itd.). Po nekaj letih zatišja je Perica Jerković v koprskem študentskem klubu postavil nove temelje s predstavo »Ceu smeh«. Nadaljevalo se je v Kranju (Miki Bubulj, Ranko Babić, Klemen Bučan), v Mariboru (Slavko Škvorc, Martina Ipša) in na koncu so se spet aktivirali v KUD France Prešeren, kjer je standup večere začel pripravljati Vid Valič. Perica Jerković in Andrej Težak – Tešky sta ustanovila skupino Komikaze, ki je bila ključna za razvoj scene. Prvi množični nastop smo videli na Lentu, 2007, kjer so si naši komiki delili oder s hrvaškimi standuperji. Na pobudo Tina Vodopivca je leto kasneje Tešky organiziral prvi Panč festival na Ljubljanskem gradu. Kakšno leto prej je v produkciji Špas teatra nastala uspešnica 5 moških.com, ki je skupaj s predstavo 5 žensk.com širši domači publiki približala nekaj prvin standup komedije. Film prikazuje začetke razvoja te zvrsti komedije v Sloveniji in najpomembnejše mejnike. In seveda komike, ki so pustili sled naslednjim generacijam.
Vsako pomlad se na Novi Fundlandiji začne tekma s časom. Lovci na ledene gore oprezajo za gmotami ledu, ki jih nosi z Grenlandije. Z njih si prizadevajo odlomiti velike kose ledu, še preden bi se ta popolnoma stajal, in jih natovoriti na ladje, nato pa iz njih pridobljeno vodo drago prodati. Voda iz tega ledu namreč slovi kot "najčistejša na svetu" in je vsako leto bolj priljubljena za izdelavo različnih pijač. Toda za bogastvom, ki ga prinaša belo zlato, se skriva mračna resničnost – segrevanje ozračja. Podnebne spremembe utegnejo ta posel kmalu končati, saj se severni tečaj segreva skoraj trikrat hitreje kot preostali deli Zemlje. CHASSEURS D'ICEBERGS / ICEBERG HUNTING: THE "WHITE GOLD" RUSH / Belgija, Francija / 2022 / Režija: Charlotte Balatre
V tem s čustvi prežetem dokumentarnem pričanju družina in prijatelji izjemne in prezgodaj preminule britanske glasbenice Amy Winehouse razkrivajo življenjsko in ustvarjalno zgodbo prave glasbene ikone, ki se v mnogočem razlikuje od tiste, ki jo pozna širša javnost. Spregovorijo tudi, kako je nanje vplivala Amyjina smrt. Film ponuja dragocene posnetke glasbeničinega družinskega življenja in redko videne posnetke nekaterih glasbenih nastopov. RECLAIMING AMY / Velika Britanija / 2021 / Režija: Marina Parker
V najstrožje varovanem zaporu na Norveškem zapornikov ne obravnavajo kot kriminalce, temveč kot ljudi, ki so zagrešili kriminalno dejanje. Zaporniki med prestajanjem kazni sodelujejo s pazniki in drugim osebjem pri družabnih igrah, pri delu v avtomehanični delavnici, pri snovanju načrtov za prihodnost. Kaznjenci si oblikujejo sistem vrednot, se urijo v veščinah in pridobivajo novo znanje, da bi po vrnitvi na prostost lahko prispevali k družbeni blaginji kot dejavni državljani, zaposleni davkoplačevalci in opolnomočeni starši. V ZDA je zgodba v najstrožje varovanih zaporih čisto drugačna. Tam zapornike skrbi predvsem preživetje in to, kako se izogniti nasilju, izkoriščanju, poniževanju, celo lakoti, paznike pa, kako se vsak dan zdrav vrniti k svoji družini. A sodelovanje med tema dvema svetovoma je že prineslo znatne izboljšave vsaj v enem izmed ameriških zaporov. BREAKING THE CYCLE / Finska / 2017 / Režija: Tomas Lindh in John Stark
Z dokumentarnim filmom Ars vstopamo v svet radijske ustvarjalnosti in spremljamo nastajanje radijskega umetniškega programa. Tretji program Radia Slovenija, Program Ars, se je v šestih desetletjih prelevil v eno največjih kulturnih institucij v Sloveniji. V tem nenavadnem portretu medija nevsiljivo spremljamo delo novinarjev in urednikov od prvih zamisli in načrtovanja programa, pisanja vsebine, snemanja intervjujev na terenu in studijskega snemanja do obdelave posnetkov in predvajanja programa. Televizijska ekipa se je pridružila radijskim delavcem tudi pri snemanju džezovskih koncertov v Cukrarni in Drami ter simfoničnega koncerta v Cankarjevem domu. Za Program Ars je značilen umirjen slog sporočanja, tehtne vsebine pa se izmenjujejo z daljšimi glasbenimi deli. Na radiu posebno pozornost posvečajo slovenskemu jeziku, za kar skrbijo fonetiki, lektorji in lektorice, predvsem pa vsebini. V kritiških besedilih spremljajo novosti na našem knjižnem trgu, v literarnih oddajah pa prinašajo zborno brana in pogosto dramatizirana besedila iz zakladnice domače in svetovne literature. Z oddajami Programa Ars se podajajo na gledališke, operne in baletne odre, med likovne in filmske ustvarjalce. Oddaja Gremo v kino je ena najstarejših oddaj Radia Slovenija. Ars pa ne spremlja zgolj umetnostnega dogajanja; polemično se odziva na vsa področja našega bivanja in udejstvovanja. V Programu Ars sodelujejo vrhunski dramski igralci, dramaturgi, režiserji in glasbeni opremljevalci. Slovenski radio se lahko pohvali s številnimi nagradami z evropskih festivalov. V mednarodnem projektu B-Air je radijske ustvarjalce med drugim zanimalo, kako glasove doživljajo dojenčki od svojega prvega dne. Na Arsu dobijo prostor radijske zvrsti, ki jih v drugih medijih redko slišimo. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktorja fotografije Vid Osredkar in Jure Nemec, montažer Andrej Modic.
Film smo posneli z otroki, ki so leta 2009 prišli na rehabilitacijo v Slovenijo v okviru humanitarnega projekta Fundacije dr. Danila Türka. Z otroki so pri fundaciji tudi pozneje ohranjali stike. Danes vedo, da nekateri niso preživeli. O marsikom nimajo novic. Film prikazuje z grenkobo in hkrati otroško odkritostjo povedane zgodbe otrok iz Gaze, ki govorijo o vojni, izgubljenem otroštvu in hudih telesnih poškodbah, pa vendar izpovedujejo željo do življenja, do prihodnosti. V Slovenijo so prišli po proteze in morda našli nekaj več: razigranost, nasmeh, upanje. Akcija se je začela na pobudo tedanjega predsednika RS dr. Danila Türka. Pod okriljem mednarodne organizacije ITF in ob strokovni pomoči URI Soča je deset otrok dobilo nove pripomočke, ustrezno oskrbo in rehabilitacijo, kar naj bi jim pomagalo pri večji samostojnosti v življenju. Vsak od otrok se je po svoje spoprijemal z izgubo uda in nekatere je dogodek globoko zaznamoval. Presunljivi odgovori otrok o njihovih željah nas ne pustijo brez ganjenosti: ne želijo si materialnih reči, temveč poklic, lastno družino, mir. Poleg otrok, dveh fizioterapevtk ter koordinatorja iz Gaze so tedaj v filmu spregovorili tudi predsednik RS dr. Danilo Türk, direktor mednarodne ustanove ITF Goran Gačnik, direktor URI Soča mag. Robert Cugelj, vodja oddelka za rehabilitacijo otrok prim. asist. Hermina Damjan, dr. med., vodja fizioterapije na otroškem oddelku Irena Vrečar, spec. klinične psihologije dr. Vesna Radonjič Miholič, koordinator Shaker Shaker in novinar Ervin Hladnik Milharčič. Scenaristka: Katja Stamboldžioski Režiser: Jan Zakonjšek Direktor fotografije: Janez Kališnik Leto produkcije: 2009/2010
Dokumentarni televizijski film Pianist v belem je portret otroškega zdravnika, humanista in glasbenika, dr. Pavla Kornhauserja. Portretiranec je bil do konca svojega življenja aktiven, s pogledom zazrtim v prihodnost, vendar osvetljen s spomini… Nastala je pripoved o poklicni poti utemeljitelja otroške intenzivne terapije pri nas, s tem povezanem premikanju meja na tem področju, kar brez vizij in pogleda v prihodnost zagotovo ne bi bilo mogoče. Vzporedno pa je dr. Kornhauserja spremljalo tudi aktivno glasbeno ustvarjanje in organiziranje koncertov. Prikaz intimnega in družbenega sveta, ko prav začutimo, kako si duša ponovno napolni baterije, se sprosti in da razumu ponovni zalet.
Film pripoveduje zgodbo o prvi slovenski koreografki Rut Vavpotič. Rodila se je 2. marca 1908 v Idriji učiteljici baleta Marženi Pešan, ki je bila češkega rodu in akademskemu slikarju in scenografu Ivanu Vavpotiču. Ime je dobila po slavni ameriški plesalki Ruth St. Denis. Svojo baletno kariero je pričela kot dvanajstletna deklica leta 1920 v Ljubljani, v novoustanovljenem slovenskem poklicnem baletnem ansamblu. Leta 1924, s šestnajstimi leti, je predstavila svoj prvi solistični recital, nato pa je leta 1924 odšla na izobraževanje v Pariz. Po končanem šolanju je delala z različnimi svetovno znanimi koreografi: z Michaelom Fokinom, Kurtom Joosom in Bronislavo Nižinsko, plesala je s pomembnimi solisti in sodelovala v baletnih ansamblih: Skupina Korobok, Opera Russe a Paris, Ballets de Mme Ida Rubinstein, Skupina Bronislave Nižinske, Les Balletts d’Epstein, Ballet de Mme Wronska. Rut Vavpotič sta v filmu upodobili balerina Ana Klašnja in igralka Aleksandra Balmazovič, njenega očeta Ivana Vavpotiča pa Brane Grubar. Čas, v katerem je plesala in ustvarjala, osvetljujejo strokovnjaki Milček Komelj, Danica Dolinar, Tea Rogelj, Štefan Vevar in Benjamin Virc ter Rutina prijateljica Živa Ogrin. Urednica Danica Dolinar, direktor fotografije Jure Nemec, montaža Zlatjan Čučkov, scenarij in režija Marta Frelih.
Družinski dokumentarni film pripoveduje zgodbo dve otrok, petnajstletne Brine in desetletnega Lukca, dveh nadobudnih planincev, ki navdušeno sprejmeta očetov izziv, da bi se skupaj povzpeli na Kilimandžaro. Spremljamo njune enoletne priprave na ta velik podvig, ki pa niso vključevale samo dvigovanja ravni fizične kondicije, temveč so zahtevale tudi učenje zakonitosti obnašanja človeškega telesa na veliki višini in s tem povezane višinske priprave. Njun zaključni vzpon proti zasneženi strehi Afrike, proti znamenitemu vrhu visokem skoraj šest tisoč metrov se je začel ob polnoči, na Božič leta 2019. Film je delo znanega slovenskega alpinista in režiserja Gregorja Kresala, ki se je podpisal tudi pod večkrat nagrajeni film Sfinga.
Ruska revolucija je nedvomno eden izmed osrednjih dogodkov 20. stoletja, a vendar … Ali je bil Lenin njen resnični vodja? Ali so govorice o carici in obnorelem menihu Rasputinu res pripomogle k strmoglavljenju ruske monarhije, kakšna je bila resnična usoda carične Anastazije in kako so boljševiki prikrojili zgodbo o oktobrski revoluciji? Zgodovinarka, kuratorka in televizijska avtorica Lucy Worsley se sprehodi po carski preteklosti in gledalcem živo predstavi verodostojen potek dogodkov, mite in laži, ki so se spletli skozi čas, pa loči od resnice. ROYAL HISTORY'S MYTHS AND SECRETS: THE RUSSIAN REVOLUTION / Velika Britanija / 2020 / Režija: Andrew Thompson
Dokumentarni film govori o izraelskih mladostnikih, ki morajo pri osemnajstih letih na služenje obveznega vojaškega roka. Dekleta se urijo dve leti, fantje tri, tudi v kriznih razmerah in na okupiranih ozemljih. Pri tem obstajajo izjeme, toda tistim, ki odhod v vojsko zavrnejo zaradi ugovora vesti, grozi zaporna kazen. Otroke indoktrinirajo od malega. Hodijo v mladinske kampe, ki so priprava na vojaščino, in jih silijo, da v roke vzamejo puško. Film prepleta vojaške posnetke iz prve roke in zapise iz dnevnikov tistih, ki v tem niso videli smisla in so končali svoje življenje. INNOCENCE / Danska, Izrael, Islandija, Finska / 2022 / Režija: Guy Davidi
Notranjec Anton Steinberg je bil človek baročne popolnosti 18.st., nadzornik deželnih cest, bakrorezec, raziskovalec, jamar in kartograf. Pa vendar je bil – kot odkriva avtorica dokumentarnega filma Magda Lapajne – perfekcionist, ki je svoje bogato tehnično znanje razširil tudi na področje umetnosti. Bil je nadzornik deželnih cest na Notranjskem in v času njegovega službovanja je nastala široka cesta, ki je prek tega dela naše dežele popeljala samega cesarja Karla VI. z Dunaja v Trst. Že kot cestni nadzornik se je Steinberg navdušil nad presihajočim Cerkniškim jezerom. Svoja opažanja je kasneje popisal v knjigi, življenje ob jezeru pa ga je tako navdušilo, da se je lotil tudi izdelave slik in bakrorezov s podobami in utrinki iz življenja, ki mu je bil priča. Podobno so nastajali tudi zemljevidi tega območja, saj se je obenem ukvarjal tudi s kartografijo. Steinberg je kasneje postal upravnik rudnika živega srebra v Idriji. Uvedel je kar nekaj izboljšav na rudniških napravah in izpopolnil napravo za topografsko merjenje. Za nadarjene mlade može pa je ustanovil tudi prvo tehniško in zemljemersko šolo pri nas. Poleg vsega drugega se je ukvarjal še s statiko, hidrostatiko, jamomerstvom in drugimi rudarskimi strokami. Franca Antona pl. Steinberga je v dokumentarnem filmu odigral Brane Završan.
Norveška glasbena skupina A-ha je obnorela svet s hitom Take on me; pesem se je leta 1985 uvrstila na vrh ameriške lestvice Billboard. Skupina je prodala več kot 50 milijonov plošč in še danes koncertira. A njeni člani se srečujejo bolj ali manj le na odru. Ustvarjalci filma so bili štiri leta z njimi ob delu in nastopanju in nastala je dokumentarna zgodba o odlični glasbi, velikih ambicijah, načetem prijateljstvu in morda tudi o odpuščanju. A-HA THE MOVIE / Norveška / 2021 / Režija: Thomas Robsahm, Aslaug Holm
Teater glasbe je zgodba Iztoka Mlakarja in njegovih sodobnikov nekoč in danes, o sklenjenem krogu. Od Nove Gorice, preko akademije, nešteto odrov, hramov ter spet in vedno spet nazaj. Krog Sljehernika in Pepija, ki ju že desetletja radi ne samo poslušamo, ampak tudi slišimo. Po krožnici sta nas vodila scenarist Andrej Karoli in režiserka Tina Novak.
Prijatelji Nestor, Aaron, Benjamin in Rafiki so študentje Univerze v Banguiju. Predavanjem sledijo v prenatrpanih predavalnicah, se spopadajo s pristranskim ocenjevanjem in se izogibajo stikom z dekleti, ki ugajajo njihovim profesorjem. Kljub težkim razmeram pa sanjajo o boljši prihodnosti zase in za vso Srednjeafriško republiko. Tako se Rafiki odloči posneti dokumentarni film in z njim opozoriti svet na izzive srednjeafriških študentov. NOUS, ÉTUDIANTS! / WE, STUDENTS! / Francija, Demokratična republika Kongo, Srednjeafriška Republika / 2022 / Režija: Rafiki Fariala
To je zgodba o učitelju, etnologu, pisatelju in politiku Vinku Möderndorferju, o življenju v času revolucij in svetovnih vojn. Vinko Möderndorfer je med ljudmi pustil globoko sled s knjigo Koroške narodne pripovedke. Kot učitelj je poskusil z novim pedagoškim procesom, ki ga je teoretično in praktično utemeljil v dveh knjigah. Menil je, da je treba slovensko šolo postaviti na nove temelje, kjer pedagog ni več avtoritarni trinog temveč resnično učitelj in prijatelj. S svojim bogatim etnološkim opusom je Vinko Möderndorfer brez dvoma tudi eden pomembnih slovenskih etnologov. Politika mu ni bila nikoli naklonjena. Njegovo življenje so spremljali politični procesi in zapori, v socialistični Jugoslaviji so ga celo zaprli na zloglasni Goli otok. Koroška trma in občutek za pravičnost sta mu pomagala preživeti v vseh režimih. Tisti, ki je zgradil šolo, je samo ena izmed mnogih tragičnih zgodb iz prve polovice dvajsetega stoletja, ki je usodno zaznamovalo naš čas.
Dokumentarna oddaja predstavi malo znano epizodo v življenju slavnega raziskovalca Charlesa Darwina. Njegovo potovanje z ladjo Beagle ima v znanosti prav posebno mesto. A zgodba se začne nekaj let pred Darwinovo plovbo, ko so Britanci odrinili na Ognjeno zemljo, da bi jo kartirali. Na tem oddaljenem koncu sveta so srečali tamkajšnje prebivalce, jih štiri ugrabili in odpeljali v Veliko Britanijo, kjer so postali senzacija, za Darwina pa je bilo srečanje z njimi prelomno. Brez Indijancev z Ognjene zemlje se mladi raziskovalec morda nikoli ne bi domislil evolucijske teorije. DARWIN'S SECRET - THE BEAGLE'S CHILD KIDNAP EXPERIMENT / DARWINS GEHEIMNIS - DIE ENTFÜHRTEN KINDER DER "BEAGLE" / Nemčija / 2018 / Režija: Jürgen Stumpfhaus
Serija Tekmovalnost v glasbi raziskuje zanimiva nasprotja med najpomembnejšimi glasbenimi umetniki današnjega časa. Skladatelja Igor Stravinski in Arnold Schönberg, ki sta močno zaznamovala začetek 20. stoletja, sta si bila popolnoma različna. Na eni strani Stravinski s sproščenim glasbenim slogom, na drugi revolucionar klasične glasbe Schönberg, ki je spremenil zvočno podobo glasbe. O nasprotjih in skupnih točkah v razgibanem dokumentarnem filmu spregovorijo violinistka Patricija Kopačinska, hči Nuria Schönberg Nono, glasbeni kritik Alex Ross, glasbenik Reto Biere in drugi.
Svojci, v skrbeh za dobro počutje svoje matere, ki jesen življenja preživlja v domu starejših, najamejo zasebnega detektiva Romula. Ta nalogo zaupa 83-letnemu Sergiu, pravkar ovdovelemu gospodu, ki postane nov prebivalec doma in preiskovalec pod krinko. Sergio skuša kar se da nevsiljivo poizvedeti, ali zaposleno osebje stanovalce v domu ustrezno oskrbuje ali nemara zanemarja in jim celo krade lastnino. Čez čas pa se, neizogibno, med Sergiom in nekaterimi stanovalci spletejo posebne vezi. EL AGENTE TOPO / THE MOLE AGENT / Čile, Nizozemska, Španija, Nemčija, ZDA / 2020 / Režija: Maite Alberdi
Neveljaven email naslov