Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tretja epizoda nas vodi v Severno triglavsko steno, kamor se podata alpinista Gašper Pintar in David Debeljak, ki imata namen prosto preplezati smer Obraz Sfinge. Zgodba je podprta s knjižnim delom Sfinga, zadnja skrivnost triglavske stene, Anteja Mahkote, ki si v svojem času tehničnega plezanja proste ponovitve Obraza Sfinge najbrž ni mogel niti zamisliti. Zgodbo dopolnjuje intimno-izpovedni roman Igorja Škamperleta Sneg na zlati veji, ki lepo prikaže duh generacije plezalcev iz 80-ih let, ki so prinesli novo filozofijo - prosto plezanje. Knjižna dela komentira literarni zgodovinar in alpinist Aleksander Bjelčevič.
Kamnik se je v srednjem veku izoblikoval kot deželnoknežje mesto ob glavni prometni cesti na Štajersko, po tem obdobju pa je nov vrh doživel v dobi baroka. Je eno naših najdragocenejših zgodovinskih mest v katerem so se ohranile zanimive legende in bogata kulturna dediščina z raznolikimi muzeji in zanimivostmi. Kamnik bomo spoznavali s pomočjo domačinov – poznavalca lokalne zgodovine Franceta Malešiča, mojstrice poslikave majolk Irene Radej ter umetnostnega zgodovinarja in specialista za Plečnika Noaha Charneyja.
Krajinski park Beka na robu Krasa, ustanovljen že leta 1992, je na majhnem flišnem območju sredi krasa izdolbena globoka deber reke Glinščice, skoraj nedotaknjena krajina, polna skritih naravnih lepot in ostalin človeške dejavnosti v minulih časih. Vode s flišnih tal odtekajo proti Tržaškemu zalivu prek slapišč in slapov, na stiku z apnencem pa poniknejo v brezna in jame pod vasema Beko in Ocizlo. Nad njimi še vedno valovijo travniki, ki so pravi botanični biser. Krajinski park Beka se nadaljuje z geološko povsem drugačno dolino v Italiji, apneniško sotesko Val Rosandra – dolina Glinščice. Tu se obiskovalec počuti kot v alpskem okolju. Ostenja so že dolgo plezalski raj, a tudi življenjski prostor značilnih ptic kraških ostenij. Glinščica je edina površinska tekoča voda na Tržaškem in s svojo lepoto privablja mnoge obiskovalce. To bogastvo je zavarovano kot naravni rezervat, po katerem vodijo številne skrite poti, pa tudi izjemno lepa kolesarsko-pohodniška pot po trasi stare avstro-ogrske železnice. Svet ob Glinščici je prvinsko doživetje narave, resnična Natura 2000.
Osebna zgodba človeka, ki svojimi stališči in dejanji dviga prah v svoji okolici. V islamu ženske ne smejo govoriti o spolnosti, toda medicinska sestra in stand up komičarka Khadija Sabriye prav rada krši ta tabu. Ne, da bi provocirala, temveč izrazila samo sebe. Odločila se je za svobodo. »Kako je lahko umetnik svoboden, če je odvisen od maminega denarja?« se sprašuje Mário Roberto, pisatelj, cineast, slikar, kipar in celo igralec, ki je v središču otoškega mesta Ponte Delgada odprl prodajno umetniško galerijo, v kateri razstavlja svoja dela. Mami je za 90. rojstni dan prinesel prav posebno darilo. Betina Habjanič nam s svojimi različnimi likovnimi stvaritvami skuša prikazati tisto, kar nam običajno ostane skrito in zamolčano – zakol živali. Želi, da vidimo tisto, od česar mnogi ljudje pogledajo stran. Zaradi njene odločnosti in jasnih izjav je deležna obsojanja, poleg tega je malo ljudi, ki bi jo razumeli.
V drugem delu alpinistične trilogije "Literarno-vertikalno" spremljamo tri generacije družine Mihelič, ki se poda pod Pihavec, do spominske plošče gornikom zelo poznanega Tineta Miheliča, pisca planinskih vodnikov in osebno-izpovednega dela KLIC GORA, ki je rdeča nit te epizode. Obenem se Tinetova hči, Tina Horvat, tudi sama alpinistična pripravnica, poda v smer, ki sta jo pred desetletji preplezala z očetom - Severni raz Male mojstrovke. Spremlja jo alpinist in literarni zgodovinar Aleksander Bjelčevič, ki tudi strokovno komentira knjižna dela, poleg Tinetovih, še njegovega brata Jožeta, ki je v svojem delu Vprašaj goro, postavil spomenik Bohinjskim goram in njihovim ljudem.
Geme so dragoceni kamni, v katere so vbrušene podobe. V grškem klasičnem obdobju so nastajale geme izjemne lepote, ki so dosti pozneje navdušile renesančne zbiralce in raziskovalce. Geme so svojo pot najpogosteje pričele kot pečatniki, nosilci sporočila, kot varuhi resnice, avtentičnosti. Zato so bile vdelane v prstane, da jih je imel lastnik vedno pri sebi in se njihovega pečata ne bi nihče mogel polastiti. Prizori so hkrati preskusni kamenčki znanja antične literature in zgodovine.
Koper je osrednje mesto slovenskega Primorja in je bil nekdaj otok. Zgodovinska mestna vrata, imenovana Mudina vrata, so še edina ohranjena izmed dvanajstih mestnih vrat, bila pa so tudi edina, ki so vodila v mesto s kopenske strani. Svoj zgodovinski, intelektualni in umetnostni vrh je mesto doseglo pod Beneško republiko od poznega 13. do poznega 18. stoletja. Televizijska ekipa je obiskala praznik mestnega zavetnika sv. Nazarija, umetnostna zgodovinarja Salvator Žitko in Jure Vuga pa bosta predstavila izjemno bogato dediščino Kopra.
Krajinski park Drava se vije ob reki Dravi med Mariborom in Ptujem. To je poplavno območje reke, ki ga je oblikovala v tisočletjih po koncu ledenih dob, v njem pa se je razvil raznolik življenjski prostor: številna prodišča, ki so domovanje značilnih ptic prodišč, rečni prostor, ponekod odmaknjen in skoraj nedostopen, imajo za svojega vodne ptice. Obrečni poplavni gozdovi z nekaj ohranjenimi mrtvicami so poseben otok naravne pestrosti, včasih tudi divjine, ki se stika s krajino, v kateri gospodari človek. Tudi Drava ni več reka, ki je nekdaj gnala plavajoče mline, hidroelektrarne so ji odvzele večino vode. Njena naravna struga je zato še toliko bolj vredna varstva in raziskovanja, ki preseneti s svojo skrito pestrostjo. Vse to uvršča Krajinski park Drava tudi v evropsko omrežje varovanih območij Natura 2000, ki varuje habitate ogroženih živalskih in rastlinskih vrst, pomembnih za Evropsko unijo.
Irena Rozman Fattori in Živa Girandon sta imeni krajinskih arhitektk, ki bosta predstavili vsaka po dva svoja vrtova, ki sta jih oblikovali za naročnike v Ljubljani oziroma bližnji okolici. Vrtova gospe Fattori sta manjša obhišna vrtova, vsak s svojimi značilnostmi. Pri obeh je avtorica zasnove morala upoštevati specifiko prostora, naj si gre za odprtost v pokrajino ali za posebnosti barjanskih tal. Vrtova Žive Girandon pa sta oba zelo majhna atrijska vrtova ob manjših stanovanjskih blokih. Lastnici obeh vrtov sta na 55 m2 želeli imeti precej elementov, ki običajno sestavljajo vrtove, in krajinarka jima je njune želje v dobršni meri uresničila.
Dve oblikovalki vrtov, ki bosta predstavili svoje delo v tej oddaji, imata morda kako skupno potezo. Obe dobro poznata rastlinsko gradivo, zato so njuni vrtovi bogati s trajnicami, grmovnicami in drevjem. Hkrati jima ne manjka izkušenj, zato znata zelo dobro oceniti prostor in v njem razporediti sestavine, ki jih naročniki želijo imeti v okolici svojega doma. Vselej gre za mnogo več kot le cvetje in trato. Oblikovalka Mojca Habjan bo predstavila vrt v Cerknici ter obsežen vrt v Beli krajini, medtem ko bo Lea Zinauer pojasnila vsebino vrta nad Mariborom.
V prvem delu trilogije "Literarno-vertikalno" spremljamo alpinista in gorska vodnika Marijo in Andreja Štremflja, ki se po več kot štiridesetih letih podata v Dolgi hrbet, v smer, ki sta jo Nejc Zaplotnik in Andrej takrat splezala prvenstveno in jo po Nejcu poimenovala Jernejev steber. Zgodbo, ki se spleta okoli Zaplotnikove legendarne knjige Pot, in sveže izdane Objem na vrhu sveta zakoncev Štremfelj, lepo dopolnijo sogovorniki: Mojca Zaplotnik, žena v Himalaji preminulega Nejca Zaplotnika in njegov nekdanji prijatelj Tomaž Jamnik-Mišo. Knjižna dela komentira literarni zgodovinar in alpinist Aleksander Bjelčevič.
Na Unescovem seznamu svetovne dediščine je tudi dediščina živega srebra v Idriji, ki so jo skupno s španskim rudnikom v Almadenu na Unescov seznam uvrstili leta 2012. Rudnik živega srebra danes več ne deluje, pet stoletij pa je pomenil temelj za bogat gospodarski, socialni in kulturni razvoj mesta ter svetovno prepoznavnost Idrije. Dediščina živega srebra bo rdeča nit oddaje, po Mestnem muzeju nas bo vodila kustosinja Ivana Leskovec, v Antonijevem rovu vodnik Davor Vodopija, o idrijski čipki pa bo spregovorila Mateja Čuk.
V zadnji oddaji o oblikovanju vrtov predstavljamo delo zakonskega para krajinskih arhitektov Gregorja in Tine Vreš. Njuni vrtovi se precej razlikujejo od vseh, ki smo jih obiskali v prejšnjih oddajah. Značilno za te vrtove je modernejši pristop, pri katerem rastline nimajo več vodilne vloge, temveč so enakovredno drugim elementom vrta. Prav tako so to vrtovi, v katerih lastniki uresničujejo tudi svoje želje po aktivni sprostitvi, zato je v marsikaterem vrtu tudi plavalni bazen. Nekateri vrtovi so obogateni tudi z umetniškimi skulpturami. Na žalost je skupno tem vrtovom tudi to, da lastniki niso bili pripravljeni stopiti pred kamero, tako da bomo o vrtovih izvedeli vse samo od njihovih avtorjev.
Med oblikovalce vrtov z dolgoletno prakso gotovo spada Andrej Strgar iz znane ljubljanske vrtnarske družine Strgar. Vse bolj se uveljavlja tudi njegova sestra Bernarda Strgar Schulz, ki je sicer uveljavljena na področju vzgoje okrasnih trajnic. Bernarda nas je popeljala na dva vrtova na Gorenjskem, ki ju je oblikovala pred leti. Oba vrtova sta obsežna in se ponašata tako z bogatimi zasaditvami kot z odprtostjo v pokrajino. Vrt, ki ga je zasnoval Andrej Strgar v Ljubljani, pa je manjši atrijski vrt, na katerem je moral upoštevati tako danosti prostora kot želje naročnika.
Krakovski gozd je edinstveno mokrišče - nižinski poplavni gozd hrasta doba in belega gabra. V evropskem merilu je to eden najbolj ogroženih habitatov. Njegova biotska raznovrstnost ga uvršča med območja Natura 2000, posebej pomembna tudi za ptice, dvoživke botanične značilnice mokrišč in lesne glive. A gozdarji v svojih raziskavah ugotavljajo ogroženost tega značilnega sestoja, predvsem hrasta doba, zaradi sprememb podnebnih razmer. Natančno proučujejo okoljske potrebe hrasta doba in iščejo možnosti, da bi ga varovali pred škodljivimi pojavi. Ker je večina Krakovskega gozda v zasebni lasti, je pomembno tudi strokovno podprto gospodarjenje, da bi se spodbudila vitalnost in pomladili sestoji.
Epizoda se osredotoča na Triglavski ledenik oziroma Triglav kot simbol slovenskega alpinizma in gorništva ter spremembe, ki jih pri njem skozi leta zaznavajo raziskovalci in obiskovalci gora. Osrednji lik oddaje je mag. Miha Pavšek, gornik, geograf in raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU. Gledalec spremlja merjenje triglavskega ledenika, ki ga opravijo Miha in njegovi sodelavci vsako poletje. Merjenje Triglavskega ledenika neprekinjeno poteka že tri četrt stoletja. Medtem se z jamarjem dr. Juretom Tičarjem podamo v Ivačičevo jamo pod Kredarico. Natalija Štular, kustosinja v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, pa nam pokaže nekaj zanimivih muzejskih artefaktov, povezanih s triglavskim ledenikom. Oddajo zaokroži legenda o Podrti gori.
Pragozdovi ne rastejo samo v tropskem pasu, ampak tudi v Sloveniji, kjer imamo 14 pragozdnih ostankov, ki preraščajo približno 500 hektarjev. To niso neprehodne džungle, ampak mogočni sestoji bukve, jelke in tudi smreke. Tu so drevesa starejša in debelejša kot kjer koli drugod. Stara so lahko nekaj stoletij, drugod pa drevesa navadno posekamo, ko imajo komaj pet desetletij. Na enem samem hektarju pragozda je kar tisoč kubičnih metrov lesa, to je trikrat več kot v »navadnem« gozdu. Pragozdovi v Sloveniji so neprecenljiva naravna dediščina.
Vipavska plemiška rodbina Lanthieri je bistveno zaznamovala zgodovino kraja in okolice, zgradili so dvorca v centru Vipave in Zemono v neposredni bližini, po rodbini pa so poimenovali tudi serijo vin Lanthieri. Ob kulturni dediščini bo predstavljena tudi naravna dediščina izvirov reke Vipave, ki jo je zaradi obrambe pred turškimi vpadi želel z obrambnimi napravami zajeziti Leonardo da Vinci. Vipavsko grajsko dediščino nam bo predstavil kastelolog Igor Sapač, zbirko etnološke dediščine v Kebetovi hiši pa Magda Rodman.
Dokumentarna serija "V treh stenah" je trilogija o antologijskih stenah naših gora, pri čemer ima vsaka stena svoj specifičen karakter in zgodbo. V tretjem delu se v Karavankah nad Tržičem spoznamo z drugačnim, bolj športno plezalnim alpinizmom. Petra Klinar Stražar in Luka Stražar sta zakonski par in soplezalca. V steni Begunjščice splezata Šentansko smer, vzpon pa se prepleta z njunim pogledom na alpinizem in specifiko partnerskega odnosa. Zgodbo dopolnjujejo alpinistka in geografinja Dr. Irena Mrak, alpinist Klemen Premrl in zgodovinar dr. Peter Mikša.
Mnoge cvetlice sijejo v rumeni barvi. Med najbolj izrazitimi so gotovo sončnice. Pri tem pa mnogi ne vedo, da je iz njihovih cvetov mogoče pripraviti okusne jedi. Kaj pa lahko naredimo iz ostalih rumenih cvetov: lučniki, kapucinke, ognjič, buče itd.? Tudi za te in druge manj znane cvetlice bo oddaja z Jeleno de Belder-Kovačič ponudila mnoge zanimive zamisli. Scenarist in urednik: Stane Sušnik Režiserka: Hanka Kastelicová
Neveljaven email naslov