Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Dokumentarni feljton - Arhiv

Dokumentarni feljton Dobri stari časi, dokumentarni feljton

11. 4. 2021

V času krize se vse več ljudi nostalgično spominja preteklosti. Včasih se je živelo bolje, pravijo tako starejši, ki so dobre stare čase doživeli, kot tudi mlajši, ki o njih samo poslušajo. V dokumentarnem feljtonu je Zvezdan Martič zbral spomine ljudi različnih generacij na različna obdobja prejšnjega stoletja, od Kraljevine Jugoslavije do samostojne Slovenije. O dobrih starih časih pripovedujejo brez politične ali ideološke prtljage, spominjajo se ključnih dogodkov v človekovem življenju – otroštva, poroke, starševstva, nakupa avtomobila, gradnje hiše, dopusta … Brez komentarjev ali vnaprejšnjega podajanja mnenja avtor skozi intimne pripovedi omogoča gledalcu, da si ustvari podobo o tem, kakšni so današnji časi krize v primerjavi z nekdanjimi ''dobrimi starimi časi''. Česa vse danes nimamo, da se nam preteklost zdi boljša? Feljton je nastal v okviru Dokumentarnega programa TV Slovenija. Avtor je Zvezdan Martič, snemalec Aleš Živec, montažer Rastko Radenković, producentka Tina Rakoše, tajnica režije Ana Magajna, urednik Peter Povh.

Dokumentarni feljton Človek, kam greš?, dokumentarni feljton

3. 4. 2021

Ninna Kozorog, p. Karel Gržan in Adi Smolar na svoj način razmišljajo o človeku, (ne)humanosti naše dobe in poteh, ki so pred nami. December - hrupen, zapravljiv in nemiren… A hkrati mesec, ko se nam utrinjajo misli, kako smo preživeli leto, kam gremo, kaj bo jutri, v kakšnem svetu živimo in kakšnega želimo zapustiti našim otrokom. O tem se sprašujejo tudi trije razmišljujoči, aktivni in odgovorni posamezniki: Ninna Kozorog, p. Karel Geržan in Adi Smolar. Ga. Kozorog z društvom Humanitarček pomaga pomoči potrebnim (predvsem brezdomcem in starostnikom). Njihov projekt Vida je pretresel Slovenijo z zgodbami starostnikov, ki pozabljeni skozi mesec komaj preživijo z bedno pokojnino. P. Karla Gržana te krivice jezijo in bolijo, vzrok za nepravično porazdeljenost dobrin pa je našel v »hrematizmu« - današnji izkrivljeni obliki ekonomije. Kantavtor Adi Smolar pa o svetu, ki ga obdaja, poje že skoraj 40 let in z ljudmi deli svoja spoznanja o tem, da je pomemben prav ta trenutek, prav zdaj, da se odločimo, da bomo nekaj naredili zase, za druge, za skupnost.

Biatlon Biatlon - svetovno prvenstvo: Televizija Slovenija: s Pokljuke v svet, reportaža

20. 3. 2021

V 25-minutni oddaji smo prikazali zakulisje tehnične izvedbe Svetovnega prvenstva v biatlonu na Pokljuki, ki velja za produkcijsko enega najzahtevnejših projektov RTV Slovenija v zadnjem desetletju. Biatlon je namreč šport, ki ga je zaradi števila tekmovalcev, različnih disciplin, lokacij in bliskovitih preobratov, izjemno težko pokrivati, tako po režiserski kot tudi po novinarski ter komentatorski plati. Dodaten izziv za organizatorje pa je tudi čas pandemije, ki narekuje še dodatne izzive rezervnih scenarijev v primeru slabše epidemiološke slike. Pod črto – projekt Pokljuka 2021 je bil za RTV dogodek presežkov. Iz idile Triglavskega narodnega parka smo v svet poslali kar 19 ur premiernega programa, ki ga je spremljalo 170 milijonov gledalcev. Gostili smo preko 380 predstavnikov medijev, na terenu je bilo 48 kamer, ob progi smo postavili preko 70 mikrofonov ter postavili lastno optično omrežje.

Dokumentarni feljton Robanov Joža

11. 3. 2021

»Videl boš, kar drugi ne vidijo. Slišal boš, kar drugi ne slišijo. Čutil boš, kar drugi ne čutijo. Iskal boš, kar ni bilo nikoli izgubljeno." Tako je zapisal Joža Vršnik, po domače Robanov Joža (1900-1973), ki je tako kot nihče drug znal videti, slišati in čutiti naravo in vse, kar ga je obdajalo v Robanovem kotu. Svoja doživetja, zgodovino kraja, pregovore in razne zanimivosti je zapisal v kratkih zgodbah. Objavljal jih je v različnih časopisih, po njegovi smrti pa jih je v knjižno obliko uredila dr. Zmaga Kumer. Ker je bil Joža zelo zadržan, je javnosti ostalo pravzaprav neznano, kako je do objave zgodb sploh prišlo. Njegov prvi učitelj je bil dedek Sinje Zemljič Golob, ki je Robanovega Jožo spodbujal k pisanju in tudi k objavljanju zgodb v periodičnem tisku. Sinja ga je zelo dobro poznala in kasneje je obdelala njegove zgodbe v diplomski nalogi etnografske smeri ter poskrbela, da je SAZU njegove zvezke z rokopisi tudi odkupil. Nekatere zgodbe seveda niso bile objavljene. Joža ni zaupal hitremu napredku in se je vedno boril, da bi Robanov kot ostal tak, kot je še danes. Čeprav se nikoli ni poročil, je zapisal: »Moja samotna pota, bilo jih je veliko, pa vsa se strnejo v eno samo lepo pot, pot veselja in tihe sreče.«

Dokumentarni feljton Oddajniki in (dobre) zveze, dokumentarni feljton

26. 2. 2021

Dokumentarni feljton o oddajnikih, ki so nam v 20. stoletju omogočili pogled v svet iz domačih naslonjačev. Oddajniki in (dobre) zveze je dokumentarna zgodba o velikih stolpih, parabolah in zanesenjakih, ki so jih gradili, sega v davno leto 1924, ko je Marij Osana v Ljubljani začel poskusno oddajati prek oddajnika, ki ga je na direkciji Pošte sestavil kar sam. Oddajniki so odigrali pomembno vlogo v slovenski zgodovini. Med 2. svetovno vojno so omogočali delovanje ilegalne radijske postaje Kričač, sredi petdesetih let pa tudi javni televizijski program. Prelomen je bil 14. februar 1965, ko je začel na Krvavcu obratovati prvi televizijski oddajnik s poskusnimi oddajami. Prve oddaje v barvah smo lahko gledali leta 1966. Prav zato so oddajnike poimenovali »okno v svet«, saj je prek njih skozi televizijske zaslone prihajal svet v slovenske domove. Pomembno vlogo so odigrali tudi med vojnami, med drugo svetovno vojno so bili tarča nacističnih sil, v zadnji osamosvojitveni pa jugoslovanske armade. Ta je med 10 dnevno vojno napadla šest glavnih in najbolj pomembnih oddajnikov ter jih močno poškodovala. Vsak med njimi nosi svojo zgodbo. Bodisi zaradi zgodovinskega, strateškega ali kakšnega drugega pomena. Danes v času hitre digitalizacije se je njihova vloga spremenila in večina je že ugasnila. 100 odstotno deluje le še Krvavec in kmalu bodo oddajniki postali le še spomin nekega drugega časa.

Dokumentarni feljton Pedalni klavir, glasbena dokumentarna oddaja

10. 2. 2021

Le malokdo pozna glasbili, kot sta pedalni čembalo in pedalni klavir. Eden redkih, ki se je poglobil v svet bogatih zvočnih dimenzij in zahtevnega igranja na ti glasbili, je Dalibor Miklavčič, slovenski organist, pianist, čembalist in mojster improvizacije. Skozi dokumentarni film nas bo popeljal v svet virtuoznega igranja z nogami in rokami in v svet skladb, ki so jih za pedalni klavir pisali tudi J. S. Bach, W. A. Mozart, R. Schumann, F. Liszt in F. B. Mendelssohn. V Lonigu v Italiji je ekipa obiskala tudi Paolo in Luigija Borgato, izdelovalca koncertnih klavirjev in dvojnega koncertnega klavirja »Doppio Borgato«. V oddaji boste videli in slišali, zakaj ta klavir nekateri imenujejo tudi ferrari med klavirji. Urednica Danica Dolinar, scenaristi Danica Dolinar, Dalibor Miklavčič in Jan Zakonjšek, direktor fotografije Bernard Perme, mojster tona Aleš Koman, mojster montaže Andrej Modic, režiser Jan Zakonjšek.

Dokumentarni feljton Življenje pred kamero, dokumentarna oddaja

9. 2. 2021

Človek, čas, svet … pravzaprav vse, kar nas obdaja, nosi v sebi svojo zgodbo. Nekatere se razkrijejo, druge ostanejo za vedno skrite. Ob prebiranju ali gledanju teh zgodb se širi obzorje bralca, poslušalca in gledalca. Osnovni temelj dobre zgodbe je iskrenost, čistost, avtentičnost. Odsev mora biti jasen. Kmalu po rojstvu slovenske nacionalne televizije se je porodila tudi potreba po prikazovanju nečesa več od zgolj informacij. Potreba po slikanju zgodb življenja. Rodil se je Dokumentarni program Televizije Slovenija in v več kot pol stoletja dolgi dobi je pred kamero zaživelo mnogo dobrih zgodb.

Dokumentarni feljton Zlati teptači

29. 1. 2021

Za frazo „prizadevni planiški delavci“ se skriva delo več kot 400 ljudi, ki pomagajo izpeljati tradicionalno tekmo v smučarskih poletih. Sneg začnejo pripravljati že decembra, led na zaletu nastaja dva meseca. Kljub sodobnemu teptalnemu stroju skakalnico še vedno pripravljajo teptači, ki pred tekmo velikokrat na smučkah preteptajo strmino. Naj pogumnejši med pridnimi so nagrajeni s tem, da se kot zastavonoše spustijo od mize do izteka. Prvi pripravljavci skakalnic so bili rateški lopatarji, na smučkah pa so jim pomagali reprezentanti v alpskih disciplinah. Skakalnico so najprej prehodili v gojzarjih. Mnogi so Planici ostali zvesti 50 in več let. Janko Dernič, dolgoletni vodja teptačev, je bil leta 1936 priča prvemu skoku nad 100 metrov Seppa Bradla. Prenovljeno Bloudkovo velikanko je prvi preizkusil Rudi Finžgar. Smučarski poleti pa so se uveljavili po zaslugi bratov Gorišek, ki sta si zamislila in po letu 1969 posodabljala planiško letalnico. Preizkus skakalnice leta 1969 si je ogledala tudi skupina kovačev iz Krope, ki so postali najbolj cenjeni štamfarji. Tudi v zimah, ko drugod ni bilo snega, jim je uspelo pokriti skakalnico in izpeljati tekmo. Nenadno toplo vreme, ogromne količine na novo zapadlega snega, hudournik ali plaz so planiške junake prisilili v nenavadne rešitve, odločnost pa je bila povezana tudi z nekaterimi nesrečami. V filmu Zlati teptači se pretekle zgodbe prepletajo s sočasnimi dokumentarnimi posnetki, vzporedno pa spremljamo delo teptačev, ki bedijo nad skakalnico tedne pred tekmo, med samo prireditvijo, pa vse do slavnostne podelitve. Scenarist in režiser Amir Muratović.

Dokumentarni feljton Muzej jaslic na Brezjah

25. 12. 2020

Na Brezjah so se določili, da preuredijo Muzej jaslic. Jaslice bodo bodo razstavljene vsake posebej, ločeno v svoji vitrini, osvetljene z notranjo svetlobo, tako da pride do izraza vsak posamezni eksponat. V prenovljenem muzeju bodo razstavljene različne dimenzije jaslic, od najmanjših do večjih jaslic, različnih materialov, od blizu in daleč. Avtorica idejne zasnove muzeja je arhitektka Ariana Furlan Prijon.

Dokumentarni feljton Nebesni zmaj

18. 11. 2020

Stoletje stara zgodba avtroogrskega mornariškega častnika, Ljubljančana Ivana Skuška in njegove žene, Japonke Tsuneko Kondo Kavase, spominja na opero Madama Butterfly. Spoznala sta se med prvo svetovno vojno v Pekingu, kjer je bil Ivan Skušek konfiniran, potem, ko so njegovo ladjo, najuglednejšo cesarsko-kraljevo vojaško križarko »Cesarica Elizabeta«, med plovbo na Japonsko morali ob izbruhu prve svetovne vojne potopiti ob kitajski obali. Vojaško posadko so Japonci odpeljali v internacijo na Japonsko, oficirje pa so zadržali na Kitajskem. Mlada, lepa Japonka Tsuneko je imela v diplomatski četrti v Pekingu svojo vrtnarijo in cvetličarno. Zaljubila sta se in poročila. Leta 1920 se je Ivan Skušek z ženo Tsuneko in njenima otrokoma po sedmih letih vrnil domov v Ljubljano. S seboj je pripeljal tudi zelo obsežno in dragoceno zbirko kitajskih starin in umetnin iz časa zadnje dinastije kitajskih cesarjev. Z oporoko je po smrti zbirko zapustil slovenskemu narodu. Danes jo hrani Slovenski etnografski muzej. Scenaristka in režiserka dokumentarnega filma »Nebesni zmaj« Alma Lapajne je ustvarila avtorski projekt, ki na izjemno pretanjen način odpira mnoge razsežnosti zanimive zgodbe o Ivanu Skušku in Tsuneko Kondo Kavase (pozneje Mariji Skušek), ki se je nekateri še spomnijo, saj je v Ljubljani preživela več kot štiri desetletja.

Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk

13. 11. 2020

Dokumentarna pripoved treh Slovenk, ki so odločno zakorakale v zgodovino svetovnega himalajizma. Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo Grlj.

Dokumentarni feljton Velika vojna na TV zaslonu, dokumentarni feljton

12. 9. 2020

Prve oddaje o 1. svetovni vojni je nekdanja TV Ljubljana v okviru Jugoslovanske radiotelevizije pripravila že davnega leta 1963. Za temi prvimi oddajami o veliki vojni so sledile različne mozaične dokumentarne oddaje, filmi in serije. Največ jih je bilo posnetih v produkciji TV Slovenija in zunanjih producentov po osamosvojitvi Slovenije leta 1991, ko se je zelo povečalo zanimanje za to tematiko, ki je bila dolga desetletja v senci 2. svetovne vojne, še bolj pa ob stoletnicah začetka in konca te velike evropske morije.

Sledi Sledi: Pozabljena preteklost

25. 8. 2020

Starodavna tradicija mlinarske obrti je zaznamovala življenja več generacij Pohorcev. Nekoč neutrudna kolesa pa so danes tiha in tam ob vodi zaraščena trohnijo. Le redki se še spominjajo mlinov in mlinarstva ter znajo o tem pripovedovati. V pozabo počasi izginjajo še redki ostanki ene najstarejših obrti – mlinarstva.

Sledi Sledi: Štirje kovači - Kam le čas beži

19. 8. 2020

Skladba Kam le čas beži je ponarodela in marsikdo ne ve, da je avtor glasbe in besedila ustanovitelj ansambla Štirje kovači Franc Šegovc. Za Franca pravijo, da je neuničljiv. Že 65 let je duša in srce kvinteta, ki je na Slovenskem znan tako kot Avseniki ali Slaki. Posebej privrženi so mu Korošci, zato je ansambel v Pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu dobil spomisko sobo, v pripravi pa je samostojni muzej. Štirje kovači veljajo za najstarejši slovenski narodno zabavni ansambel.

Glasovi strahu Vmes

17. 8. 2020

Ko narašča rasizem, homofobija, ksenofobija in kdaj se zavzemanje za pravice manjšin spremeni v diskriminacijo drugih? Vesnin partner Mark je Senegalec in skupaj imata sina. V Sloveniji življenje tujcev in njihovih družin ni lahko, kar je občutil tudi Mark, ko so ga na ulici ozmerjali z opico, ker je črn. Na začetku februarja je šel v lokal blizu svojega doma, kjer se je sprl z dvema Slovencema. Začelo se je z verbalnim napadom, ki je prerasel v telesnega, ko je Mark enega od napadalcev z nožem zabodel v vrat, ker ga je izzival. Marka so odpeljali v pripor, kjer čaka na razsodbo sodišča. V dneh po napadu so mesto preplavili grafiti “Ven s črnci!”. Vsa sredstva obveščanja so poročala, da je Senegalec skoraj ubil Slovenca, nikjer pa niso omenili, da so Marka rasno diskriminirali. Vesna je v negotovosti. Preselila se je k staršem, ki jo zelo podpirajo in obiskuje Marka v priporu. Ne ve, kaj bo prinesla prihodnost in živi le še za sina. Skrbi jo, kako bo sin sprejel resnico o očetu, ko odraste.

Sledi Sledi: Ivan Roškar - kmet iz Sv. Jurija v Slovenskih goricah

11. 8. 2020

Ivan Roškar, preprost kmet iz Slovenskih goric, je na prehodu iz 19. v 20. stoletje dosegel visoke politične časti, danes pa je skorajda pozabljen. V Jurovskem dolu, od koder je doma, se trudijo, da bi ga rešili iz pozabe. V graškem deželnem in dunajskem državnem zboru Slovenci takrat nismo imeli veliko zastopnikov. Ivan Roškar pa je bil zelo mlad, ko je skupaj z Antonom Korošcem zastopal zlasti pravice kmetov. Veliko dobrega je napravil takrat za svoje rojake v Slovenskih goricah. Ustanavljal je zadruge, predvsem pa kmete učil umnega gospodarjenja.

Glasovi strahu Bienvenido in berači, koprodukcijska oddaja

10. 8. 2020

Bienvenido Flores je odšel iz Ekvadorja, da bi na Švedskem odkrito živel kot homoseksualec. 15 let pozneje v Stockholmu pomaga drugim priseljencem, večinoma Romom iz Romunije. Danes na Švedsko prihaja veliko beračev, toda srečujejo se s številnimi težavami – kje spati, kako zaslužiti dovolj za preživetje, s predsodki in nasiljem s strani Švedov. Bienvenido sebe imenuje “predstavnik priseljencev iz EU-ja” in sam dela prostovoljno, brez povezave z organizacijami ali oblastmi. Zavzema se za priseljence iz EU-ja, ko zaidejo v težave ali ko potrebujejo pomoč, da bi se znašli v družbi. Srečamo ga na ulici, ko nasilni varnostniki podijo berače, na parkirišču na obrobju Stockholma, ko oblasti izganjajo skupino Romov, na sodišču skupaj z beračico Viorico in v gozdu, ko ga povabi na kosilo v svojo kolibo. Toda vloga samotnega pomočnika ga naredi ranljivega. Dejstvo, da je gej, stvari ne olajšuje. Homofobija je problem, s katerim se srečuje vsak dan.

Sledi Sledi: dr. Pavel Turner (1842-1924)

4. 8. 2020

Dr. Pavel Turner, domačin Framskega Pohorja, je bil v drugi polovici 19. stoletja, posebej pa v začetku 20. stoletja zaslužen za to, da se je marsikateri dijak in kasneje študent lahko izobraževal tudi zunaj svoje ožje domovine. Nekaj pred smrtjo je sklenil, da bo svoje, za takratne čase obsežno premoženje, daroval skladu, ki naj bi skrbel za šolanje pravnikov in filozofov in kar 12 štipendistov Turnerjevega sklada je kasneje postalo članov SAZU. V Mariboru na mecena in mentorja Turnerja spominja ena najlepših ulic pod Kalvarijo, sicer pa se spomin nanj, ker ni imel potomcev, počasi izgublja.

Glasovi strahu Najbolj črna med črnimi ovcami

3. 8. 2020

Ko narašča rasizem, homofobija, ksenofobija in kdaj se zavzemanje za pravice manjšin spremeni v diskriminacijo drugih? Mírek Holan je Rom in s tem se v češki družbi ravno ne moreš bahati. Še več, Mírek je tudi gej in zato, po drugi strani, popolnoma nesprejemljiv za večino Romov. Mírek je poleg tega odraščal v sirotišnici oz. v mladinskem domu in tam razvil odklonilen odnos do Romov. V času neonacističnih protiromskih demonstracij je bil celo na strani neonacistov. Na kratko, Mírkovo življenje še malo ni preprosto. Za povrhu se je zapletel v neko goljufijo in se zaradi tega znašel v sodnem postopku – lahko se zgodi, da bo pristal v zaporu – tako kot tisti Romi, ki jih je zaničeval, ker so prišli navzkriž z zakonom. Na srečo pa je Mírek v veliki prednosti: ima sedem let mlajšega fanta in je z njim v čudoviti zvezi. Morata pa še urediti svoje odnose s starši in sorodniki, ki verjamejo v tradicionalen družinski model. Mírek se skoraj ni videval s svojo materjo, z brati in sestrami in je celo izjavil, da mu je vseeno, ali ga ima mati rada ali ne. Njegov fant Pepa pa, nasprotno, prihaja iz urejene družine in je njegovo razkritje, da je gej, precej težje.

Sledi Sledi: Libeliče, čisto posebna vas

29. 7. 2020

10. oktobra 2020 bo minilo 100 let od koroškega plebiscita, ki je boleče zarezal v narodovo telo. Izgubili smo slovensko Koroško, tisti del, ki mu največkrat rečemo zibelka slovenstva. Prebivalci majhne vasice na skrajnem robu pa so se takrat uprli mogočni Avstriji in z vztrajnostjo dosegli, da so bili dve leti kasneje priključeni matičnemu narodu. Zgodba o upornih Libeličanih še danes živi v srcih prebivalcev in še danes ne razumejo zbadljivk na račun svojih prednikov, ker je njihov upor zanje svetinja. Z njo so ostali Slovenci.

Stran 1 od 14
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov