Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dokumentarna oddaja je intimen portret enega izmed vélikih filmskih ustvarjalcev našega časa. Režiser Michael Haneke v svojih delih preizprašuje družbo, njeno delovanje, izrisuje resničnost in zasleduje resnico ali resnice … Dokumentarec zaznamujejo številni filmski izseki ter intervjuji, tudi z Isabelle Huppert, Juliette Binoche, Rubenom Östlundom. MICHAEL HANEKE, CINEASTE OF OUR TIMES / Francija, Avstrija / 2022 / Režija: Marie-Ève de Grave
Že v starem veku so si arhitekti s sredozemskega območja prizadevali, da bi iz Jeruzalema ustvarili biser Bližnjega vzhoda. Skozi stoletja so pod različnimi vladarji tam zrasla pomembna verska obeležja za tri največja monoteistična verstva. Tako lahko danes Judje molijo pred Zidom žalovanja, zadnjim ostankom Starega templja. Kristjani lahko obiskujejo Baziliko Svetega groba, kjer je umrl Jezus. Za muslimane pa Kupola na skali hrani najpomembnejši odlomek iz Korana. Dokumentarna oddaja prikaže, kako so te najsvetejše stavbe v Jeruzalemu gradili, da so lahko uspešno kljubovale času, potresom in vojnam ter se ohranile vse do danes. JERUSALEM, BUILDERS OF THE HOLY CITY / JÉRUSALEM, LA CONSTRUCTION DE LA CITÉ DE DIEU / Francija / 2022 / Režija: Guilain Depardieu
Trije prijatelji, Scott, Justin in Andre, se odpravijo na največjo pustolovščino. Od blizu si lahko ogledajo Severno Korejo. Iz Pekinga odletijo v Pjongjang ob pomoči Britanca Nicka, tujca, ki ima privilegij, da jih lahko popelje po tej izolirani državi. Z vodnikoma Kimom in Če si ogledajo zgodovinske in kulturne znamenitosti ter izvedo veliko o severnokorejski plati zgodbe, ki jo lahko primerjajo s svojo. Na plovbi po reki Taedong sklenejo trdno prijateljstvo in se pripravijo na drugi del popotovanja po »drugi strani«. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
3. januarja 2009 je luč sveta ugledala nova in revolucionarna oblika digitalnega denarja, ki temelji na veriženju blokov – bitcoin. Avtor mojstrovine se je skrival pod psevdonimom Satoshi Nakamoto in je bitcoin razvijal še dve leti, potem pa je leta 2011 nenadoma in nepojasnjeno izginil. V sistemu še vedno ostaja več kot milijon bitcoinov, ki so v njegovi lasti in so bili na vrhuncu vredni več kot 70 milijard dolarjev. Kdo je bil v resnici Satoshi in zakaj je izginil? So ga ubili? Je naredil samomor? Ali se je iz projekta preprosto umaknil, saj se ni želel izpostavljati? Teorij je veliko, dejstvo pa je, da je postal mitski lik in simbol bitcoina. SEARCHING FOR SATOSHI: THE MYSTERIOUS DISAPPEARANCE OF THE BITCOIN CREATOR / Kanada / 2023 / Režija: Paul Kemp
Wolt, Amazon, Uber – mnogi vedo, kako preprosto je uporabljati njihove aplikacije in kako privlačne so njihove cene. Po vsaki opravljeni storitvi uporabnika povabijo, da jo oceni. Le malokdo pa se zaveda, kakšne posledice pomeni njegova sodba za človeka, ki s torbo na ramenih kolesari skozi mesto. Dokumentarna oddaja razkriva zgodbe nevidnih in zlahka nadomestljivih ljudi, ki delajo v t. i. ekonomiji na zahtevo. Milijoni posameznikov, ki jih je privabila obljuba prožnega delovnika in nadzora nad zaslužkom, so se znašli v povsem drugačni resničnosti. Razmere za delo so pogosto nevarne, plačilo se spreminja brez vnaprejšnjega obvestila in delavci živijo v nenehnem strahu, da bodo zaradi slabe ocene ali nerazpoložljivosti »deaktivirani«, se pravi odpuščeni. THE GIG IS UP / Kanada, Francija / 2021 / Režija: Shannon Walsh
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos pripravile že tretjo dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Današnji svet namreč plačuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo več generacij. Zaradi podnebne krize in uničevanja okolja se je število prostoživečih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapečatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v različne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi, tudi z morda majhnimi dejanji. Zato upamo, da bosta obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi ter kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče za več kot 260 vrst ptic selivk. Spoznali bomo zavzete znanstvenike in biologe, ki se trudijo rešiti posamezne vrste pred izumrtjem. Na Škotskem v ujetništvu vzgajajo divjo mačko, ki jo bodo izpustili v divjino. Na Irskem prav tako v ujetništvu vzgajajo potočno bisernico. Naučili se bomo, kako človeški posegi v naravo vplivajo na druga bitja. Na Nizozemskem so pokazali, kako zakisljevanje vpliva na morski plankton. V Švici pa, kako zaradi umetnih gnojil izginjajo travniške rastline in živali. Krajša različica: Narava v Evropi je v nevarnosti. Živa bitja izginjajo. Naravna okolja uničujemo. Vendar ni še vse zamujeno in z malo pomoči si naša narava lahko opomore. V drugem delu dokumentarne oddaje Rešeni pred izumrtjem bomo videli, kako v Nemčiji skoraj izumrlo vrsto učijo leteti, kako je na Švedskem los postal televizijska zvezda, kje v Rimu živijo divje svinje in volkovi in kako smo v Sloveniji obnovili mokrišče, ki ga uporablja prek 260 vrst ptic selivk.
Astor Piazzolla sodi med največje skladatelje 20. stoletja. Revolucionarno je priredil tango. Z odmikom od tradicionalnega tanga je to argentinsko glasbo s plesišč ponesel v koncertne dvorane po vsem svetu. Tako se je po letu 1955 rodil tango, namenjen poslušanju. Njegov tango, ki so ga tedanji puristi prezirali, so navdihovali jazz, klezmer, Bach, Stravinski in Bartok. Ob 25. obletnici skladateljeve smrti l. 1992 je Daniel Rosenfeld posnel posvetilo, ki obsega še neobjavljene video in tonske posnetke Piazzole, tudi njegove pripovedi iz zasebnega arhiva. ASTOR PIAZZOLLA: TANGO NUEVO / Francija / 2017 / režija Daniel Rosenfeld
Na drugi etapi potovanja po Južni Ameriki Simon Reeve raziskuje Brazilijo. Začne globoko v Amazonskem gozdu, pri ljudstvu Vajampi, ki ga ogrožajo sečnja in rudarjenje. Nato mora potovanje zaradi pandemije covida za nekaj časa odložiti. Nadaljuje ga 20 mesecev pozneje v Manausu. Obišče domorodno sosesko, ki je bila v času pandemije prepuščena sama sebi, in na obrobju mesta z znanstvenico lovi netopirje ter razglablja o nevarnostih, ki jih prinaša vse večje poseganje človeka v deževni gozd. Zatem se poda v Rio de Janeiro, ki se spopada s posledicami podnebnih sprememb. Tam obišče siromašno favelo in spozna gospo, ki vodi šolo za zapostavljene otroke. Pot sklene v Atlantskem gozdu, kjer znanstveniki s cepljenjem rešujejo leviče pred izumrtjem. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Britanski igralec Richard E. Grant se odpravi v kraje, kjer so priznani pisatelji iskali navdih in jih v svojih delih uporabili za kuliso zgodb. S torbo knjig je obiskal Italijo, Francijo in Španijo in upal, da bo skozi oči velikih pisateljev dobil nov vpogled v življenje in preteklost najosupljivejših evropskih kotičkov. Če knjigo bereš v kraju, kjer se zgodba odvija, v treh dimenzijah začutiš tamkajšnje okolje, zvoke in vonjave, česar na popisanem listu papirja ne moreš. Naš popotnik nam s čudovitimi posnetki približa zgodbe o blišču, drznem begu, umorih, spletkah, božanskih okusih, naravnih čudežih in katastrofah in še in še. 2. del: Italija Z Richardom E. Grantom, igralcem, popotnikom in ljubiteljem knjig, se tudi tokrat odpravimo v južno Italijo, ki je Roberta Harrisa navdihnila za zgodbo o Pompejih. Ogledamo si znani stari akvadukt, ki je junaku romana rešil življenje, in rimske terme, ki jim niti izbruh ognjenika ni prišel do živega. Positano je mestece, v katerem je navdih za Nadarjenega gospoda Ripleyja našla Patricia Highsmith. Razkošje in blišč sta pravo nasprotje Matere, ki je v 30. letih 20. stoletja zaradi bede, v kateri so živeli domačini, pretresla Carla Levija. Jame, v katerih so brez vode in elektrike bivale družine, je opisal v knjigi Kristus se je ustavil v Eboliju. Njegovo delo je pritegnilo toliko pozornosti, da se je Matera po drugi svetovni vojni spremenila v simbol civilizacije kmetov. WRITE AROUND THE WORLD WITH RICHARD E. GRANT / Velika Britanija / 2021 / Režija: Southan Morris
Danska pop skupina Lukas Graham je leta 2016 zaslovela s pesmijo 7 years; skladba je bila tudi najbolje prodajana pesem leta po vsem svetu in je skupini prislužila tri nominacije za nagrado grammy. A uspeh, ki ga je prinesla pesem o izgubi očeta pevca in multiinstrumentalista skupine Lukasa Forchhammerja, je mladega Lukasa precej zaznamoval … 7 YEARS OF LUKAS GRAHAM / Danska / 2020 / Režija: René Sascha Johannsen
Tunizijski poulični prodajalec Mohamed Buazizi se je 10. decembra 2010 iz obupa zažgal. Njegova usoda je podžgala na stotisoče večinoma mladih ljudi, da so začeli protestirati proti režimu. Protesti niso zgolj strmoglavili tunizijskega diktatorja Bena Alija, ampak so sprožili tudi vrsto vstaj, ki so pretresle arabski svet. Zdelo se je, da se začenja novo obdobje demokracije, ki so ga poimenovali arabska pomlad. Ljudje so upali, da se bodo končno znebili avtoritarne oblasti. Toda po desetletju že lahko opazimo streznitev. Povsod v arabskem svetu so se stari režimi obnovili, razplamtele so se državljanske vojne in veliko ljudi je zbežalo iz domovine. Vendar arabska pomlad ni bila zaman, saj pritisk na sprejetje reform še nikoli ni bil tolikšen. Dokumentarna serija v dveh delih ponuja izčrpen pregled dogajanja ter išče podobnosti med vstajami leta 2011 in zdajšnjimi nemiri v Libanonu in Iraku. O arabski pomladi pripovedujejo domačini, ki so jo izkusili na lastni koži. Kakšno je desetletje pozneje življenje v Tuniziji, Libiji, Libanonu in Egiptu? ARABELLION - 10 JAHRE SPÄTER / ARABELLION - 10 YEARS LATER / Nemčija / 2021 / Režija: Michael Richter
Teroristični napad na ZDA 11. septembra 2001 je zamajal svet in Zahod je islamskemu fundamentalizmu in vodji talibanov Osami bin Ladnu napovedal vojno. Dva dni pred nezaslišanim dejanjem v Združenih državah Amerike sta samomorilska napadalca v Afganistanu umorila tudi velikega nasprotnika talibanov, Ahmada Šaha Masuda, ki je na grozečo nevarnost talibanov večkrat jasno opozoril tako evropsko kot svetovno javnost. A zakaj se ZDA in Evropa niso zares odzvale? So ščitile svoje ekonomske interese in orožarske posle s Pakistanom? Zgodbo razkrivajo evropski in afganistanski diplomati, politiki in vojaški funkcionarji, ki so dogodke spremljali od blizu. 9/11 - THE UNHEEDED WARNING / Francija / 2020 / Režija: Nicolas Jallot
Fantje arktično podnebje spoznajo na začetku zime, ko dan traja le še šest ur. Grenlandija je dogodivščina posebne vrste. S helikopterjem se najprej odpeljejo v mestece Ittoqqortoormiit, sodelujejo pri lovu na tjulnje in se naučijo preživeti v surovih razmerah. Tako opremljeni za arktično podnebje se odpravijo na tridnevni izlet do opuščene vasi Cape Hope, kar od njih zahteva, da pokažejo največ, kar zmorejo. DEPARTURES / Kanada / 2010 / Avtorja: Scott Wilson, Justin Lukach / Direktor fotografije in režiser: Andre Dupuis
Od 8 milijonov vrst na Zemlji jih je kar milijon ogroženih – 500 tisoč vrst žuželk in 500 tisoč drugih živalskih in rastlinskih vrst. Zaradi človekovih posegov v naravo, izlova in uničevanja življenjskega prostora danes rastlinske in živalske vrste izumirajo v času, ki ga merimo v desetletjih, in ne več v milijonih let kot v preteklosti, ko je tempo narekovala evolucija. Biotska raznovrstnost se hkrati zmanjšuje vsepovsod – od Amazonije in Afrike do Arktike, posledice pa bi lahko bile pogubne za vse. EXTINCTION - THE FACTS / Velika Britanija, ZDA / 2020 / Producentka: Serena Davies
Evropske javne televizije so v koprodukciji EBU-ja letos pripravile že tretjo dokumentarno serijo Rešeni pred izumrtjem v dveh delih ter z njo opozorile na pomen biotske pestrosti in podnebnih sprememb, ki ogrožajo živalske in rastlinske vrste. Današnji svet namreč plačuje ceno za slabo ravnanje z okoljem, ki je trajalo več generacij. Zaradi podnebne krize in uničevanja okolja se je število prostoživečih živali od leta 1970 zmanjšalo za kar 60 odstotkov. Javne televizije želijo z dokumentarnima filmoma pokazati, da usoda teh živalskih vrst še ni zapečatena. K ublažitvi podnebne krize lahko pripomore prav vsakdo. Zato so se snemalne ekipe podale na snemanje v različne evropske države, da bi pokazale, kako se lahko spoprimemo s podnebno krizo in kako pomembno je, da pomagamo vsi, tudi z morda majhnimi dejanji. Zato upamo, da bosta obe oddaji vzbudili upanje in ljudi spodbudili k dejanjem. V prvem delu bomo spoznali, kako na Irskem skrbijo za ogroženo vrsto pegastih sov. Njihova populacija se je v zadnjih petnajstih letih močno zmanjšala zaradi izgube habitata, ki se krči predvsem zaradi obsežnega industrijskega kmetovanja. Na Nizozemskem kmetovalci pomagajo kmečkim pticam kljunačem, saj se je tudi njihovo število od osemdesetih let prejšnjega stoletja zmanjšalo za 80 odstotkov. Pticam zagotavljajo varne razmere za gnezdenje, njihova prizadevanja pa subvencionira nizozemska vlada. V Severni Irski skupina strokovnjakov raziskuje, ali bi lahko zmanjšali toplogredne pline z uporabo alg v prehrani krav. Te naj bi učinkovito zavirale nastajanje metana, ki ga krave izločijo večinoma skozi gobec. TV Slovenija je v dokumentarnem filmu predstavila enega od najbolj ogroženih vrst med dnevnimi metulji v Evropi, barjanskega okarčka. Njegova populacija se je zmanjšala zaradi intenzivnega kmetovanja s prepogosto košnjo, podnebne spremembe pa še dodatno krčijo njegov habitat. Reševanju okarčka se posveča dr. Tatjana Čelik z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU. Spoznali bomo še zgodbo kraguljev, katerih število se v zadnjem času v osrednjem Škotskem višavju povečuje, ter zgodbi o švicarskem zatočišču za vrsto želve in o vračanju volkov na obrobje Rima po več kot stotih letih. Na Škotskem posebno skrb posvečajo divjemu petelinu, ki je v težkem položaju in bi lahko v tridesetih letih izginil, saj so zanj moteči tudi številni gorski kolesarji. Iz Švedske pa so v Romunijo znova naselili zobre ali evropske bizone, ki imajo posebej zanimivo zgodovino, najdemo jih namreč celo na več kot deset tisoč let starih jamskih poslikavah v Altamiri.
Simon Reeve tokrat potuje po Južni Ameriki. V prvi epizodi prepotuje Gvajanski ščit, območje najbolj neokrnjenega deževnega gozda na svetu. Potovanje začne v Venezueli, kjer si ogleda veličastno mizasto goro Roraime z edinstvenim ekosistemom in se seznani z venezuelsko migrantsko krizo. Nato odpotuje v naselje iskalcev zlata v skrajno odročnem delu Gvajane ter v Surinam, kjer spozna Ronnieja Brunswijka, nekdanjega vodjo uporniških borcev. Obišče tudi zavetišče za živali, ki so zaradi krčenja gozdov izgubile dom, in spregovori o mednarodni trgovini z eksotičnimi živalmi. Nazadnje si v Francoski Gvajani ogleda evropsko vesoljsko izstrelišče in se poda na misijo s pripadniki tujske legije, ki se spopada z nezakonitim pridobivanjem zlata. Simon Reeve's South America / The Garden Productions za BBC / 2022 / Režija: Chris Mitchell
Francosko-kitajski dokumentarni film prikaže zgodbo, ki se začne pred dvema milijonoma let, ko je homo erectus zapustil Afriko in prvič stopil na azijska tla. V poledenelih stepah in tropskih gozdovih se je skozi čas postopoma dokopal do ključnih odkritij za prihodnost človeštva. Od odkritja ognja, izdelave orožja do umetniških poslikav jamskih sten. Živel je v skladu z naravo in se ji prilagajal. Nato je homo erectus izumrl in dal prostor drugi človeški vrsti – homo sapiensu. Tudi ta je spoštoval naravo in gojil vrednote deljenja, sprejemanja, človečnosti. Mi, homo sapiens sapiens, smo zadnja preživela človeška vrsta. Kakšna prihodnost nas čaka? LES DERNIERS SECRETS DE L'HUMANITÉ / THE LAST SECRETS OF HUMANKIND / Francija, Kitajska / 2023 / Režija: Jacques Malaterre
Zgodovinarka, kuratorka in televizijska avtorica Lucy Worsley gledalcem odpira vrata in razkaže skrite kotičke treh londonskih znamenitosti. Razkrije, kako so dogodki, ki so se odvili za njihovimi stenami, oblikovali monarhijo in spreminjali njeno usodo. Gledalce povabi na sprehod po trdnjavi Tower, kjer je bila obglavljena Anne Boleyn, po kraljevi palači Hampton Court, v kateri menda straši, in eni izmed rezidenc kraljeve družine, Kensingtonski palači, ki se je ljudem vtisnila v spomin predvsem po morju šopkov, ki so jih pred njo položili žalujoči ob smrti princese Diane. LUCY WORSLEY'S ROYAL PALACE SECRETS / Velika Britanija / 2020 / Režija: Eleanor Scoones
Patti Smith je prišla v New York komaj dvajsetletna in začela ustvarjati po svojih merilih. Prerasla je klišejski rokenrol, elitistično kulturo in ozkogledo dojemanje spolnih vlog. V svoji petdesetletni karieri je z eno samo komercialno uspešnico postala živa legenda in ostala na obrobju družbe. Patti Smith je pankerica po duši in opredeljuje umetnost kot politično silo, svobodo pa kot nujnost. PATTI SMITH: ELECTRIC POET / PATTI SMITH: LA POÉSIE DU PUNK / Francija / 2021 / Režija: Sophie Peyrard, Anne Cutaia
Tunizijski poulični prodajalec Mohamed Buazizi se je 10. decembra 2010 iz obupa zažgal. Njegova usoda je podžgala na stotisoče večinoma mladih ljudi, da so začeli protestirati proti režimu. Protesti niso zgolj strmoglavili tunizijskega diktatorja Bena Alija, ampak so sprožili tudi vrsto vstaj, ki so pretresle arabski svet. Zdelo se je, da se začenja novo obdobje demokracije, ki so ga poimenovali arabska pomlad. Ljudje so upali, da se bodo končno znebili avtoritarne oblasti. Toda po desetletju že lahko opazimo streznitev. Povsod v arabskem svetu so se stari režimi obnovili, razplamtele so se državljanske vojne in veliko ljudi je zbežalo iz domovine. Vendar arabska pomlad ni bila zaman, saj pritisk na sprejetje reform še nikoli ni bil tolikšen. Dokumentarna serija v dveh delih ponuja izčrpen pregled dogajanja ter išče podobnosti med vstajami leta 2011 in zdajšnjimi nemiri v Libanonu in Iraku. O arabski pomladi pripovedujejo domačini, ki so jo izkusili na lastni koži. Kakšno je desetletje pozneje življenje v Tuniziji, Libiji, Libanonu in Egiptu? ARABELLION - 10 JAHRE SPÄTER / ARABELLION - 10 YEARS LATER / Nemčija / 2021 / Režija: Michael Richter
Neveljaven email naslov