Napovedniki TV oddaj Ambienti

V trenutno prevladujočem trendu gradnje, kjer večina objektov teži k sodobnim oblikam, minimalizmu in enostavnim linijam, je že kar težko najti kaj izstopajočega. A to ne pomeni, da objektov, ki pobožajo z oblinami, igrivostjo in toplino, ni. Na Polzeli smo naleteli na rustikalno podeželsko hišo, na trenutke kot iz zgodbe o Rdeči kapici. Le da je v njej namesto babice svoj začasni dom našla družina košarkarja Žige Dimca. Sledi stanovanje z modrimi poudarki in z modrim načrtovanjem – predvsem opreme. Ravno s slednjim je bil dosežen učinek odprtosti, saj stanovanje na prvi pogled daje vtis, da je večje kot v resnici. Lahko rečemo, da so dosegli sijajen in stilsko dovršen izplen na manj kot 50ih kvadratnih metrih. Dočakali smo prvi vrt v letošnjem letu in posvetili smo ga vrtnici. Vrtnice so med najstarejšimi in še vedno najbolj priljubljenimi rožami. Presenetljivo pa je, da je pravih vrtničnih vrtov pri nas razmeroma malo. V rozariju imajo vrtnice namreč glavno vlogo, preostale okrasne rastline so le spremljevalke. Enega takih rožnikov smo našli na slovenski obali.

Napovedniki TV oddaj Ah, ta leta!: Družinske korenine, pogovorna oddaja

Kri ni voda. Vedeti, kdo smo in od kod prihajamo, je verjetno želja, če ne celo potreba vseh nas. Kdo so moji predniki, komu sem podoben … – proučevanje družinskih korenin izhaja iz želje po razumevanju lastne identitete in potrebe po pripadnosti. Kako pomembno je poznavanje družinskih korenin, se bomo v studiu pogovarjali z dr. Christianom Gostečnikom, psihologom ter družinskim in zakonskim terapevtom. Svoje izkušnje iskanja družinskih korenin bosta razkrili Nada in Kaja, ki sta bili posvojeni kot dojenčici. O tem, kako so korenine pomembne za Slovence, ki živijo zunaj meja naše države, in kako jih s kulturo, petjem, plesom in kulinariko ohranjajo v Argentini, ZDA in Braziliji, nam bodo zaupali pripadniki treh različnih generacij. Spoznali bomo tudi družinsko drevo nekdaj ugledne in pomembne plemiške rodbine Lazarini. Kako se korenine lahko razrastejo v razvejena družinska drevesa, bomo spoznali v pogovoru s Petrom Hawlinom, rodoslovcem in soustanoviteljem Slovenskega rodoslovnega društva. V rubriki Ah, ta splet! pa boste dobili nasvete, kako sami izdelati družinsko drevo.

Napovedniki TV oddaj NaGlas!: Rumena Bužarovska

Naša posebna gostja je makedonska pisateljica Rumena Bužarovska. V Sloveniji jo poznamo po dveh od sicer štirih zbirkah kratkih zgodb: Nikamor ne grem in Moj mož. Rumena Bužarovska ni le pisateljica, ki spregovori o zamolčanih odnosih v patriarhalnih družinah. Prevajalka in predavateljica ameriške književnosti na Univerzi v Skopju je tudi aktivistka in feministka: skupaj s prijateljicami je začetnica gibanja Jaz tudi v Makedoniji. V ljubljanski Šiški smo obiskali vse bolj priljubljeno vodeno plesno vadbo, ki jo poganjajo turbofolk ritmi. Kaj je balkanika?

Napovedniki TV oddaj Očetje in hčere, ameriško-italijanski film

Ganljiva zgodba o povezanosti med očetom in hčerko, ki presega okvire časa, bolezni in smrti. Po ženini smrti poskuša slavni pisatelj in dobitnik Pulitzerjeve nagrade Jake po najboljših močeh vzgajati prisrčno hčerko Katie, vendar se mora hkrati spopadati s psihičnimi težavami. Sprva poskuša svojo bolezen prikriti, vendar vsakodnevna opravila sčasoma postanejo nemogoča, zato je prisiljen hčerko zapustiti in oditi na zdravljenje. 27 let pozneje se mora odrasla Katie, ob romanci s simpatičnim Cameronom, soočiti s svojimi podzavestno skritimi čustvi in zamolčanim odnosom do očeta. Originalni naslov: FATHERS AND DAUGHTERS Leto produkcije: 2015 Država: ZDA, Italija Žanr: drama Režija: Gabriele Muccino Scenarij: Brad Desch Igrajo: Amanda Seyfried, Russell Crowe, Diane Kruger, Jane Fonda, Aaron Paul

Napovedniki TV oddaj Na lepše: Iz Goričkega v Piran

Obiskali smo Istrane in Primorce v Prekmurju, ki so Jadransko morje zamenjali za Panonsko. Muzej v naselju Pince Marof spominja na lesene barake iz leta 1922, ko je nastala vas Benica in so zrasle prve hiše prvih priseljencev. Med obema svetovnima vojnama je Primorska izgubila tretjino svojega ozemlja in četrtino prebivalstva. 80.000 Primorcev se je pred naraščajočim fašizmom izselilo v zahodno in srednjo Evropo, nekateri na območja nekdanje Kraljevine SHS, kasneje Jugoslavije, precej se jih je preselilo v Prekmurje, kjer so med leti 1921 in 1935 ustanovili pet kolonij. Kaj skriva pozabljena vasica Ajdna pod Stolom, ki leži pod Stolom in s svojim izročilom o Ajdovski deklici od nekdaj vznemirja domačine? V poznoantični vasici je na ogled postavljena osupljivo bogata arheološka dediščina, z izkopanimi zidovi in pokritimi objekti, ki pričajo, da je bilo na majhnem prostoru kar 27 objektov in preko dvesto prebivalcev, ki so imeli kar dve cerkvici. V eni izmed njih domišljijo buri ženski grob v osrednjem delu cerkve, ki naj bi bil po nekaterih domnevah celo grob Ajdovske deklice. Zadnja izkopavanja so na Ajdni potekala med letoma 1999 in 2004, ko so na dan nepričakovano prišli tudi predmeti iz 9. stoletja, iz časa staroslovenske kneževine Karneole s središčem v Karniju (današnji Kranj). V oddaji tudi več o Časarovem mlinu, ki je v dolini Ratkovskega potoka zaščiten kulturno-tehnični spomenik. V njem je zanimiv stroj na lesni plin in Francisova turbina. Bili smo prav v špici zvonika piranske cerkve Svetega Jurija in odkrivali zaklade sakralne dediščine v župnijskem podzemlju. Piran, ki ima kar 600 let dolgo povezavo z Benetkami, je imel v svoji zgodovini kar 23 cerkva, zdaj jih je aktivnih še deset, pri čemer so nekatere v zelo slabem stanju.

Napovedniki TV oddaj Glasbeni pozdrav: Gregor Ravnik in Elda Viler

Osrednja gosta oddaje sta Gregor Ravnik, zmagovalec 42. festivala Melodije morja in sonca leta 2023, ter Elda Viler, ki bo spregovorila o izdani avtobiografiji (pisca Iva Gajiča) Elda – notranji naboj. Posebno pozornost namenjamo ansamblu bratov Poljanšek iz Tuhinjske doline, ki igra že 50 let. Ljudsko Nocoj pa, oh, nocoj bosta izvedla Gregor Ravnik in Steffy. V studiu Glasbenega pozdrava je tudi mlad dolenjski sestav Kvinta. Voditelja: Andrej Hofer in Sandi Morel.

Napovedniki TV oddaj Lov na ledene gore – led kot belo zlato, belgijsko-francoska dokumentarna oddaja

Vsako pomlad se na Novi Fundlandiji začne tekma s časom. Lovci na ledene gore oprezajo za gmotami ledu, ki jih nosi z Grenlandije. Z njih si prizadevajo odlomiti velike kose ledu, še preden bi se ta popolnoma stajal, in jih natovoriti na ladje, nato pa iz njih pridobljeno vodo drago prodati. Voda iz tega ledu namreč slovi kot "najčistejša na svetu" in je vsako leto bolj priljubljena za izdelavo različnih pijač. Toda za bogastvom, ki ga prinaša belo zlato, se skriva mračna resničnost – segrevanje ozračja. Podnebne spremembe utegnejo ta posel kmalu končati, saj se severni tečaj segreva skoraj trikrat hitreje kot preostali deli Zemlje. CHASSEURS D'ICEBERGS / ICEBERG HUNTING: THE "WHITE GOLD" RUSH / Belgija, Francija / 2022 / Režija: Charlotte Balatre

Napovedniki TV oddaj Umetni raj: Angažirani dokumentarci: Dosje Jugoslavija

Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s srbsko režiserko Milo Turajlić, hrvaškim režiserjem Elvisom Lenićem in slovensko režiserko Majo Weiss o njihovih najnovejših filmih, ki jih povezuje naša nekdanja skupna država Jugoslavija. Mila Turajlić v filmskem eseju Neuvrščeni: Dosje Labudović odkriva delo Titovega snemalca Stevana Labudovića in se sprašuje, kam je izginil glas neuvrščenih. Elvis Lenić v dokumentarcu Ladja prikazuje, kaj je po obdobju hrvaške tranzicije ostalo od puljske ladjedelnice Uljanik, nekoč simbola jugoslovanske industrije. Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna Maje Weiss pa je portret štirih ljudi, rojenih v Sloveniji, ki so jih nacisti med drugo svetovno vojno v okviru rasnega programa Lebensborn dali v posvojitev in jim spremenili identiteto.

Napovedniki TV oddaj Glavo pokonci – veličastna zgodovina modre tabletke, britanska dokumentarna serija

Dokumentarna serija prikazuje odkritje in razvoj viagre, prve tablete za zdravljenje motnje erekcije, ki je pred četrt stoletja po mnenju mnogih povzročila drugo spolno revolucijo, primerljivo z iznajdbo kontracepcijskih tablet. Farmacevtski velikan Pfizer, ki jo je leta 1998 poslal na trg, je z njo zaslužil 35 milijard dolarjev. Film prinaša pričevanja znanstvenikov, ki so učinkovino odkrili skoraj po naključju, prostovoljcev, ki so sodelovali v prvih raziskavah, in strokovnjakov za trženje, ki so se vse od začetka zavedali, da imajo verjetno v rokah eno najbolje prodajanih zdravil vseh časov. Viagra je bila sprva namenjena le zdravljenju impotence, danes pa se to in podobna zdravila, ki so se pojavila pozneje, vse pogosteje uporabljajo za zabavo, kot tako imenovani pripomočki za življenjski slog. KEEPING IT UP / Velika Britanija / 2023 / Režija: Stephen Bennett

Napovedniki TV oddaj Tarča: Osem mesecev kasneje

Vračamo se na kraj, kjer smo bili mesec dni po poplavah. Obljube o nadomestnih gradnjah v kratkem času se niso uresničile. S terena s pristojnimi in ljudmi iz prizadetih krajev; mnogi med njimi še niso dočakali uradne odločitve, ali bodo njihove hiše zaradi ogroženosti območja porušili.

Napovedniki TV oddaj Ugriznimo znanost: Vsestranski asfalt

Približno 95 % peska in kamna ter 5 % bitumenskega veziva je recept za enega izmed najstarejših in najbolj razširjenih gradbenih materialov na svetu – asfalt. Njegova uporaba vsako leto narašča. Doba trajanja asfalta na cestiščih je približno 20 let. V Sloveniji se vsako leto na cestah zamenja več 100 tisoč ton asfalta. Bi lahko starega reciklirali in ponovno uporabili? Izdelava in vgrajevanje klasičnega vročega asfalta sta zaradi visokih temperatur energijsko potratna, nastajajo pa tudi plini, ki so škodljivi za zdravje delavcev in okolje. Zato in tudi za večjo odpornost asfalta razvijajo nove asfalte. Poleti se površina asfaltne plasti lahko segreje čez 60 stopinj Celzija in se zmehča. Takrat se lahko na asfaltu pojavijo kolesnice. Kako bi jih lahko preprečili?

Napovedniki TV oddaj Profil: dr. Luka Repanšek

Tokrat bo oddaja Profil v znamenju historičnega jezikoslovja, natančneje, v znamenju starih indoevropskih jezikov, tudi takih, ki so že davno izumrli, a je vedenje o njih bistveno za razumevanje skupnih jezikovnih korenin precejšnjega dela človeštva. O tem veliko ve gost oddaje, dr. Luka Repanšek, docent na Katedri za indoevropsko primerjalno jezikoslovje Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dr. Repanšek je eden naših najvidnejših indoevropeistov, izjemen znanstvenik mlajše generacije, ki preučuje predvsem stare indo-iranske, keltske in germanske jezike. Za svoj doktorat o keltskih prežitkih v slovenskih zemljepisnih imenih je prejel leta 2015 nagrado za najboljši doktorat na svetu na področju indoevropskega primerjalnega jezikoslovja. Pionirsko delo je opravil kot avtor izjemno obsežnega Učbenika klasičnega sanskrta, ki je prvo tovrstno delo v slovenščini in poklon več kot stoletje dolgi indološki tradiciji na Slovenskem. Dr. Repanšek se posveča tudi gledališču. Zanimanje za stare indijske jezike in književnost posreduje širši javnosti kot vodja staroindijske gledališke skupine, v kateri deluje kot prevajalec, režiser in igralec. Poleg primerjalnega jezikoslovja je njegova velika ljubezen glasba, ki se ji je v mladosti intenzivno posvečal z igranjem klavirja. Pogovor je pripravila Alenka Zor Simoniti.

Napovedniki TV oddaj Film tedna: Gajin svet 2, slovenski mladinski film

14-letna Gaja živi v ločeni družini, se sooči z nasilnimi sošolci, doživi vdor v osebni profil na družabnem omrežju in spozna, kaj pomeni pravo prijateljstvo. Kljub temu, da so počitnice in se Gaja z očetom in najstniško sestro Teo odpelje v kamp na morje, se dopust še ne začne. Gaja s pomočjo svojega prijatelja Matica in policijskega inšpektorja ter množico vrstnikov reši lastnika bara pred izsiljevalci, spet poveže družino in s pomočjo svoje sestre reši tudi očetovo "težavo".

Napovedniki TV oddaj Podjetno naprej: Mebor, razvoj in proizvodnja strojev

Družinsko podjetje Mebor iz Železnikov je med petimi največjimi proizvajalci žagarskih strojev v Evropi, na področju tehnologije horizontalnih tračnih žag, ki so njihov paradni konj, je v svetu prepoznano celo kot vodilni proizvajalec. Vse izdelke, od manjših tračnih žag do visoko zmogljivih žagalnih linij, razvijejo sami; v njihovi inženirsko-razvojni ekipi je 17 sodelavcev, vseh redno zaposlenih v podjetju pa je že več kot 100. Lani so ustvarili skoraj 32 milijonov evrov prihodkov, letos načrtujejo od pet- do desetodstotno rast. Njihove stroje uporabljajo v 70 državah po vsem svetu, najbolj oddaljena trga sta Tahiti in Fidži. Podjetje, ki ga je leta 1991 ustanovil Boris Mesec, po njegovi upokojitvi uspešno vodijo njegovi trije sinovi. Njihova strategija je usmerjena v še večjo internacionalizacijo; s svojimi stroji želijo biti prisotni v vseh državah, kjer režejo les. Letos jih čaka tudi največja naložba v zgodovini podjetja – gradnja novih proizvodnih prostorov, s katerimi nameravajo postopoma podvojiti proizvodne zmogljivosti.

Napovedniki TV oddaj Seku Conde vabi, da si namestite TV-aplikacijo RTV 365

Napovedniki TV oddaj Globus: Varnost v Evropi

Severnoatlantsko vojaško zavezništvo, ki praznuje 75 let, ima z vstopom Finske in Švedske 32 držav članic. V tretjem letu vojne v Ukrajini je vprašanje varnosti še kako aktualno, saj je ta vsekakor nepredvidljiva in mnenja evropskih držav glede tega, kdo mora zagotavljati varnost v Evropi, niso enotna. V Sloveniji smo pred dnevi zaznamovali 20-letnico članstva v Natu. O prihodnosti Nata in o izzivih evropske varnosti v oddaji Globus.

Napovedniki TV oddaj Naravni parki Slovenije: Naravni rezervat Škocjanski zatok, izobraževalno-dokumentarni film

Če bi opazovalec pestre ptičje in druge favne v naravnem rezervatu Škocjanski zatok na kakšen način lahko »izključil« prometno zvočno podobo mesta Koper in pristanišča, bi se na trenutke počutil kot v divjini obmorske rečne delte in bi ga ne moglo zmotiti niti povsem urbanizirano obrobje rezervata. Pravzaprav to le poudari izjemnost tega ponovno onaravljenega in skrbno vzdrževanega območja s sladkovodnim močvirjem in polslano laguno, ki so ju začeli obnavljati pred dobrimi petindvajsetimi leti. V njegovem živalskem svetu so najopaznejše ptice. Zelo hitro so vzele za svoje trstičja in poplavne travnike, obnovljeno laguno s poloji in slanoljubnim rastlinjem ter vmesna grmišča in obrečno goščavo. V komaj 122 hektarjev velikem rezervatu so v zadnjem desetletju ornitologi opazovali kar 259 vrst ptic. Številne med njimi na selitvah, saj je Škocjanski zatok pomembno postajališče selečih se ptic, a mnoge vrste tu tudi redno prezimujejo. Najbolj razveseljiv pa je porast gnezdilk, ki najlepše potrjujejo dobro in varno naravno okolje, v katerem so našli svoj prostor še številni drugi predstavniki živalskega in rastlinskega sveta. Ves ta pisani vidni in nevidni rastlinski in živalski svet pa je tudi izjemno lepo izobraževalno popotovanje.

Napovedniki TV oddaj Alpe-Donava-Jadran

V delih Dalmacije in v dalmatinskem zaledju pijejo vino iz lesenih vrčev, bukare. Te lesene posode še vedno izdelujejo spretni in vztrajni mojstri iz krajev slovitega rojaka, kiparja Ivana Meštrovića. V gorovju Bükk na severovzhodu Madžarske je več kot tisoč jam. Vendar pa jih večino lahko obiščejo le strokovnjaki in izkušeni jamarji. Med njimi pa je tudi nekaj zelo slikovitih in lahko dostopnih vsem obiskovalcem. Ko se na svojo pot poda na tisoče dvoživk, se prične tudi delo za reševalce iz združenja Herpeton na južnem Tirolskem. Gore so vedno priljubljen fotografski motiv. Ljubiteljski fotograf iz Pöttmesa blizu Augsburga pa v njihovem svetu išče še več.

Napovedniki TV oddaj Poslanica in molitev ob bajramu

Napovedniki TV oddaj Spomini: Zora Konjajev, 2. del

Prof. dr. Zora Konjajev, upokojena zdravnica, je kljub častitljivim letom (1921. je bila rojena) še vedno kritična opazovalka družbe, ki jo motri tudi skozi optiko bogatih izkušenj v lastnem življenju. Rojena je bila v glasbeni družini Stritarjev in ob začetku druge svetovne vojne je kot študentka medicine vstopila v Osvobodilno fronto. Njen takratni mož, študent in športnik Cveto Močnik, narodni heroj, je padel in tako je že pri dvaindvajsetih ovdovela. Zaradi izdaje se je morala z dojenčkom, ki ga mož, partizan Florijan, nikoli ni videl, umakniti iz Ljubljane. Delovala je v bolnici Kanižarica na osvobojenem ozemlju v Beli krajini in bila tam instrumentarka tudi pri operaciji komandanta Franca Rozmana-Staneta, po nesreči, zaradi katere je umrl. V partizanih so bili tudi obe sestri, Bogdana in Nada ter brat Bine. Po vojni se je znova poročila s sinom ruskih emigrantov, agronomom dr. Aleksandrom Konjajevim. Po končanem študiju se je kot zdravnica, znanstvenica in univerzitetna profesorica vsa posvetila pediatriji in predvsem neonatologiji. Izjemna pripoved dr. Zore Konjajeve pomeni skozi njena osebna doživetja tudi poklon vrhunski drži slovenskih zdravnikov in medicincev, ki so predano sodelovali v osvobodilnem gibanju. 225 zdravnikov in zdravnic ter 267 študentov in študentk medicine se je odzvalo pozivu Osvobodilne fronte, kar 45 zdravnikov in 54 študentov medicine, ki so delovali v partizanskih bolnišnicah in v partizanskih enotah, je padlo v bojih ali bilo ubitih. Sistem slovenskega partizanskega zdravstva z 247 bolnišnicami, v katerih se je zdravilo 22.000 ranjencev, pa predstavlja fenomen, ki mu ne bi mogli najti primerjave nikjer na svetu. Le 14 bolnišničnih postojank je bilo odkritih. 164 ranjencev v njih so okupatorji in domobranci pobili. Med vojno so na osvobojenih ozemljih delovale tudi tri civilne bolnišnice, v Kočevskem Rogu pa tudi porodnišnica, v kateri je, sredi gozdov, prišlo na svet 54 novorojenčkov. In hkrati je pripoved prof. dr. Zore Konjajev tudi slavospev in zahvala Belokranjcem in njihovi pomembni vlogi v času, ko je bilo med narodnoosvobodilnim bojem tam osvobojeno ozemlje.