Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
To je film o opazovalcu in Parizu v dvajsetih letih 20. stoletja, ko je mesto postalo središče sodobne umetnosti. Pariz je bil takrat zbirališče prišlekov, ki so iz vzhodne Evrope prihajali v prestolnico umetnosti, upali na umetniško slavo in v njegovi boemskosti iskali svoj prostor, večinoma iz dneva v dan in iz rok v usta ... Med njimi je bil tudi nadarjen, doma že uveljavljen slikar Veno Pilon. Atelje in skromno prebivališče je imel na bulvarju Montparnasse 75, o katerem je Frederic Beigbeder zapisal: »Montparnasse je četrt, kjer kraljujejo seks, literatura in smrt.« Tu je srečeval Henryja Millerja, Maxa Ernsta, Ossipa Zadkina, Giorgia De Chirica, Rolanda Oudoja ... Čez dve leti, ko je postal eden izmed njih, pa je zapisal: »Ker se mi je vera v lastno delo omajala, me k slikanju ni več vleklo, slikanje se mi je upiralo. Zatekel sem se v Pariz, da se v množici izgubim in pozabim nase ... Zato sem se tudi izogibal razstav.« Po prihodu v Pariz je opustil slikanje, prevzela ga je fotografija. Pilonu v Parizu ni uspel preboj med najbolj znane fotografe, za kar sta bila kriva pretirana skromnost in pomanjkanje samozavesti. Iz teh dveh razlogov je Pilon tudi veliko prezgodaj končal svoje slikarsko ustvarjanje. S fotografiranjem del parnasovcev, portreti najpomembnejših umetnikov francoske umetniške šole ter posnetki Pariza je bil Pilon izjemno pomemben za razvoj fotografske umetnosti. Ob Andreu Kerteszu, Henriju Cartier-Bressonu in Brassaiu je bil začetnik reportažne fotografije. Pozneje pa je ob boku Mana Raya, Christiana Schada, Laszla Moholy-Nagya iskal svoj eksperimentalen izraz in svoje mesto znotraj novih avantgardnih estetik. Potem ko se je poročil, se je oddaljil od boemskega življenja in opustil druženje s predstavniki avantgardnih montparnaških omizij. Je pa fotografiranje postalo njegov vir zaslužka, s katerim je preživljal družino. Leta 1968 se je vrnil v domovino, fotografiral pa je pravzaprav do zadnjega dne. Njegovi zadnji diapozitivi so bili odkriti šele pred kratkim. Jean Cocteau je v enem od svojih najbolj znanih citatov rekel takole: »V Parizu bi bili vsi radi igralci, nihče noče biti samo gledalec.« To je bil prav tisti Cocteau, ki je Pilonu na njegovi prvi pariški razstavi v galeriji Carrefour leta 1934 na fotografijo Maske pritrdil svojo dolgo pesnitev ter mu ob njej napisa spoštljivo posvetilo: »To je bilo moje največje priznanje iz te dobe.« Ironično pa Cocteaujev citat ravno za Pilona ne drži. Pilon je bil namreč najprej opazovalec življenja in šele nato »nastopač« in vse drugo … Fotografija je bila Pilonova skrita strast, tiha ljubezen, ki ji je bil predan vse svoje življenje. Scenarij in režija Igor Vrtačnik.
V pogovoru z nekdanjim ustavnim sodnikom, diplomatom in profesorjem se voditelj Jože Možina sprva dotakne mednarodnih tem, saj smo prvič v zadnjih desetletjih priča veliki destabilizaciji v svetu. Temu botrujeta ruska vojna z Ukrajino in izraelski napad na Gazo, ki ga je izzval teroristični napad Hamasa. Dr. Petrič kot nekdanji ambasador v Indiji zanimivo oceni dinamiko med Rusijo, Kitajsko in Indijo. Gost se dotakne tudi notranjepolitičnih vprašanj, pri čemer ne more skriti razočaranja nad neučinkovitostjo sedanje vladne koalicije. Apelira k temu, da je v slovenski politiki nujno treba narediti konec delitvam in izključevanju. Želi si čimprejšnjih volitev in velike koalicije, da bi v Sloveniji končno začeli sodelovati ter s tem napredovati.
V dokumentarnem portretu, režiserke Tine Novak in scenaristke Polone Bertoncelj, nas bo Peter Prevc popeljal skozi vzpone in padce svoje izjemne kariere. 15 sezon je preživel v svetovnem pokalu, osvajal odličja na največjih tekmovanjih, osvojil prestižnega zlatega orla in je edini skakalec, ki se lahko pohvali z dvema zmagama v skupnem seštevku svetovnega pokala, a le enim velikim kristalnim globusom. Po Petrovih stopinjah so se podali tudi sestra Nika ter brata Cene in Domen. Peter Prevc bo razkril tudi, kako zahtevno je biti perfekcionist v smučarskih skokih.
V novi oddaji Kaj dogaja? raziskujemo, kdo se testira, kdo protestira in kdo ministrira. Na terenu smo spremljali priprave navijačev na skakalni konec tedna v Planici, na glasbeni lestvici (s)HIT Tedna pa tokrat na vrhu kraljuje pevski zbor, ki po Ljubljani išče domačo kulinariko. V novi epizodi politične telenovele Palomar Luka išče pomoč, naši gledalki Barbari pa bo pri zakonskih težavah pomagal sam Vladimir P. Naša gostja bo pevka in nevrologinja Saša Vipotnik - Neomi, ki bo z nami zapela tudi na Mali terasi, kjer se bomo poslovili od legendarnega Pera Mišice.
Z izzivom, ki ga ponuja kviz Joker, se bo tokrat spoprijel upokojeni finančni inšpektor Leopold Škorjanec iz Letuša. Strasten gobar pozna med kar 30 vrst gob, a se vedno najbolj razveseli jurčka. Z ženo najraje uživata na vikendu na morju ter kolesarjenju ne električnem kolesu. Če bo Joker radodaren, se bo po oddaji z ženo in super jokerjem, prijateljem Brankom Naveršnikom, podal na križarjenje po Sredozemlju.
Danska pop skupina Lukas Graham je leta 2016 zaslovela s pesmijo 7 years; skladba je bila tudi najbolje prodajana pesem leta po vsem svetu in je skupini prislužila tri nominacije za nagrado grammy. A uspeh, ki ga je prinesla pesem o izgubi očeta pevca in multiinstrumentalista skupine Lukasa Forchhammerja, je mladega Lukasa precej zaznamoval … 7 YEARS OF LUKAS GRAHAM / Danska / 2020 / Režija: René Sascha Johannsen
Spoštovanje do tradicije in dediščine bi moralo postati samoumevno, ko govorimo o prenovah starih objektov. Lastnikov dedek je objekt v Beli Krajini uporabljal kot vikend, kamor je hodil iskat svoj mir in skrbet za vinograd, v njem kuhal žganje in občudoval okoliško pokrajino. Razgledi so ostali, prav tako trdna navezanost lastnika na hišico, kjer je preživljal otroške dni, zato je padla odločitev – gremo v obnovo! V mirni ljubljanski soseski stanovanje sledi principu »zunaj in znotraj« in pri tem gre še korak dlje. Številne svoje posebnosti je namreč povzelo kar iz ovoja stavbe, v kateri se nahaja. Tako so na primer macesnovo oblogo s terase povabili še v dnevno sobo. O lesu še eno zanimivo dejstvo, ki se tiče otipa: v notranjih prostorih se ljudje lesa dotikamo več kot ostalih materialov. Torej je človekova naklonjenost lesu tudi povsem otipljiva. Kar še predobro ve naš naslednji gostitelj, človek mnogoterih talentov, ki si je v več kot 350 let stari hiši uredil dom, poln sproščenih in kreativnih idej. Pri rokovanju z lesom je še posebej spreten, zato brez obotavljanja sam zaviha rokave in skoraj je ni stvari, ki se je ne bi upal lotiti.
Ljudsko izročilo zajema različne oblike ustnega, pisnega in materialnega izražanja, ki se prenaša iz roda v rod, in vključuje pripovedke, pesmi, običaje, obrede, tudi znanje in še veliko več. Prevzelo je tudi prvo gostjo oddaje Dušico Kunaver, ki se je je prijel vzdevek romantična etnologinja. Z njo bomo razkrivali bogastvo naše ljudske dediščine, razloge, da so nekatere ljudske šege ostale žive tudi po več 100 ali celo 1000 letih, česa vsega nas učijo ljudske pripovedke ter zakaj je pomembno, da ljudsko dediščino ohranjamo in jo prenašamo na naslednje generacije. Obiskali smo tudi 80-letnega Dušana Kaplana, ljubiteljskega opazovalca narave in zapisovalca ljudskega izročila o vremenu, ki svoja opažanja pridno zapisuje in jih nato vsako leto izda v vremenski pratiki, ter člane Akademske folklorne skupine France Marolt, ki jih združuje ljubezen do plesa, glasbe, oblačil narodne noše in seveda do naše skupne preteklosti. Zakaj je pomembno ohranjati ljudsko izročilo in kako ga lahko širimo tudi v digitalnem okolju, bomo v rubriki Ah, ta splet! razkrivali s folkloristko dr. Barbaro Ivančič Kutin iz ZRC SAZU. O sodobni pripovedni folklori in o tem, kako se obredi, ki zaznamujejo prelomnice v našem življenju, skozi čas spreminjajo in tudi izginjajo ter kakšna je vloga sodobnih pripovedk ali urbanih legend, bomo spregovorili z etnologom in kulturnim antropologom mlajše generacije dr. Ambrožem Kvartičem.
Ker so predstavili vse črke abecede, se Zofkarji sprašujejo, katero naj ponovno predstavijo. Gakiju se zdi najprimernejša črka G. Po prebrani uganki je zmeda še večja, saj Zofka išče pripovedovalca. Kdo se bo v pripovedovanju najbolj izkazal? In katera črka bo ponovno glavna? V družbi Zofkarjev izveste vse. Od A do Ž.
Stela ima štirinožnega prijatelja s košato grivo, ki glasno kopitlja. Armani je konj, ki ga zelo rada jaha in z njim preživlja prosti čas. Pred ježo ga nahrani, očistiti in opremi. Steli gre vse več kot odlično. Katero domačo ljubljenko pa bodo gostili Kriškraški v studiu? Preverimo.
V tokratni oddaji sta ustvarjalki odkrivali kulturno dediščino Banjške planote, kjer je glavni steber ponudbe konjeniški turizem, prav tako pa je zgodovinski spomin vsidrana tudi kovaška obrt. Zakaj je Slavnik idealna izbira za kolesarje pred in po sezoni ter kakšen turistični potencial v sebi skriva Čičarija – pokrajina, ki je po krivici spregledana na turističnem zemljevidu. Ne spreglejte sprehoda z alpakami po čičarijski vasici Skadanščina in pogled v preteklost v vasi Golac.
Prelomni tekst Draga Jančarja je v izvedbi vrhunske avtorske ekipe in igralske zasedbe SNG Drame Ljubljana iz leta 1986 svež in aktualen še danes. Znamenita Jančarjeva igra uprizarja dogajanje v zavodu, ki skrbi za prevzgojo tistih, ki s svojimi hotenji kakorkoli motijo utečeni in veljavni družbeni red. Jančarjev junak, zgodovinar Simon Veber se iz sivine brezsmiselnega vegetiranja dvigne tako, da se enači z nekdanjim poljskim borcem za svobodo, ki je bil pribežal v naše kraje. Jančarjev »Veliki briljantni valček«, krstno uprizorjen leta 1985, je postal pretresljiva podoba sveta, v katerem se razum, pošastna logika pragmatizma in blaznost človeškega hotenja lepijo v nerazrešljivo in hkrati grozljivo stvarno podobo človeške družbe. režija: Zvone Šedlbauer / igrajo: Ivo Ban, Boris Cavazza, Aleš Valič, Silva Čušin, Brane Grubar, Milena Zupančič in drugi.
Andrej Hofer bo gostil Tjašo Hrovat Steklasa in njenega življenjskega partnerja Uroša, avtorja njunih uspešnic. Po letošnjem razprodanem koncertu v ljubljanskem Cankarjevem domu ju bomo nekoliko bolje spoznali v drugi oddaji. V studiu 2 Televizije Slovenija se jima bo pridružil še Janez Per, nekdanji župan Mengša, sicer pa glasbenik, oče, kmet in izjemna osebnost, mojster baritona in nalezljivega nasmeha. Z Alpskim kvintetom se bližajo šestim desetletjem delovanja, več o pripravah na jubilej pa bomo izvedeli kmalu. V glasbenem tercetu Alpskega kvinteta sodeluje tudi Oto Pestner, ki je lani praznoval 55 let solistične kariere. Ponosni smo, da gostimo ta izjemen glas slovenske popevke, katerega večne uspešnice prepevajo vse generacije. Prisluhnili bomo tudi izvrstnemu tenoristu Slovenskega okteta Timu Ribiču ter mladim in simpatičnim članom ansambla Jureta Zajca. Le kaj bo tokrat želel narediti Andrejev prijatelj in humorist Sandi Morel?
Neveljaven email naslov