Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Avtor umetniškega dela proslave je Edward Clug, koreograf in avtor idejne zasnove baleta Povodni mož, ki se opira na slovensko mitologijo in pesniško zapuščino Franceta Prešerna. Nastopili bodo baletni ansambel in solisti SNG Maribor, avtor glasbe je Milko Lazar. Prešernovo nagrado bosta letos prejela pesnica Erika Vouk ter baletni plesalec in koreograf Henrik Neubauer, nagrade Prešernovega sklada pa Miljana Cunta, Jana Zupančič, Nuška Drašček, Ciril Horjak, Sara Kern in Tomato Košir. Njihove portrete so pripravili v Studiu Siposh. Zdravljico bo interpretiral Tone Kuntner, slišali bomo tudi izbor Prešernovih poezij, ki jih je v sklopu z naslovom »Kdo zna, kdo ve?« zbral Gregor Čušin, interpretirali pa jih bodo naturšički. Slavnostni govor bo imel predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada dr. Jožef Muhovič. Televizijski prenos proslave bo režiral Božo Grlj, komentatorka pa bo Meta Česnik.
Kakšni so izzivi Slovencev čez našo severno mejo? Ali lahko govorimo o skupnem kulturnem prostoru? O tem z dr. Jankom Mallejem, podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. Vabljeni k ogledu.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Veleposlanik Bosne in Hercegovine v Ljubljani Dario Novalić je spomnil, kako je Sarajevo leta 1984 sploh dobilo organizacijo zimskih olimpijskih iger in kako so jih financirali. Pet Sarajevčanov, ki zdaj živijo v Ljubljani, je delilo svoje spomine na največji športni dogodek nekdanje Jugoslavije. S prodornim makedonskim režiserjem Slobodanom Unkovskim smo govorili o Molièrjevem Skopuhu in tudi politiki Evropske unije do Severne Makedonije.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
Župani 25 občin, v katerih so tudi romska naselja, so znova opozorili, da država še vedno ni pripravila obljubljenih za rešitev romskih vprašanj. Dr. Rahela Hojnik Kelenc se je v svoji doktorski disertaciji osredotočila na temeljno pismenost v romskih naseljih v Prekmurju in Medžimurski županiji na Hrvaškem. Veleposlaništvo Indije je v Murski Soboti pripravilo dan hindujskega jezika. NK Roma pa je v Radencih na dvodnevnem turnirju zbiralo sredstva za pomoč družini Baranja iz Zenkovcev.
Državni svet Republike Slovenije je kot stičišče raznolikih interesov primeren podij za razpravo in razmislek o trenutni prometni situaciji, s katero se v zadnjih letih srečujemo na slovenskih cestah. Še posebej skrb zbujajo vedno daljši prometni zastoji na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na štajerskem, dolenjskem in primorskem avtocestnem kraku. Kljub temu, da so nekateri cestno-prometni strokovnjaki že pred več kot desetimi leti opozarjali, da je treba nemudoma pristopiti k pripravi državnih prostorskih načrtov za širitev slovenskega avtocestnega omrežja iz štiri v šestpasovnice, se to ni zgodilo. Če so vozniki na štajerskem avtocestnem kraku v prometnih konicah, ki danes pravzaprav trajajo že ves dan, pred desetimi leti na zastoje naleteli pri Domžalah, danes stojijo že pred vstopom na območje bivše cestninske postaje v Kompolju. Kolone so se torej v desetih letih podaljšale za več kot 15 km. To še posebej skrbi tisti del gospodarstva, ki posluje po principu »time to door« ter slovenski prevozniški in logistični sektor. Žal se krepko zamuja tudi s pripravo državnega prostorskega načrta za izgradnjo nove železniške povezave med Mariborom, Ljubljano in Koprom, ki bi bila namenjena javnemu potniškemu prometu in bi potnikom omogočila, da razdaljo med Mariborom in Ljubljano ali med Koprom in Ljubljano premagajo v 50 minutah. Kje smo torej danes, po skoraj petnajstih letih od prvih opozoril prometne stroke glede prihajajočega prometnega kolapsa, v katerem smo se sedaj znašli? Kakšne korake načrtujejo pristojni za rešitev nastale situacije? Na vsa ta vprašanja bomo poskušali najti odgovore na posvetu SLOVENIJA STOJI NA CESTAH: KAKŠNE BODO REŠITVE TEGA VEDNO BOLJ PEREČEGA PROBLEMA?
Državni svet Republike Slovenije je kot stičišče raznolikih interesov primeren podij za razpravo in razmislek o trenutni prometni situaciji, s katero se v zadnjih letih srečujemo na slovenskih cestah. Še posebej skrb zbujajo vedno daljši prometni zastoji na slovenskem avtocestnem omrežju, predvsem na vpadnicah v Ljubljano, na ljubljanskem avtocestnem obroču ter na štajerskem, dolenjskem in primorskem avtocestnem kraku. Kljub temu, da so nekateri cestno-prometni strokovnjaki že pred več kot desetimi leti opozarjali, da je treba nemudoma pristopiti k pripravi državnih prostorskih načrtov za širitev slovenskega avtocestnega omrežja iz štiri v šestpasovnice, se to ni zgodilo. Če so vozniki na štajerskem avtocestnem kraku v prometnih konicah, ki danes pravzaprav trajajo že ves dan, pred desetimi leti na zastoje naleteli pri Domžalah, danes stojijo že pred vstopom na območje bivše cestninske postaje v Kompolju. Kolone so se torej v desetih letih podaljšale za več kot 15 km. To še posebej skrbi tisti del gospodarstva, ki posluje po principu »time to door« ter slovenski prevozniški in logistični sektor. Žal se krepko zamuja tudi s pripravo državnega prostorskega načrta za izgradnjo nove železniške povezave med Mariborom, Ljubljano in Koprom, ki bi bila namenjena javnemu potniškemu prometu in bi potnikom omogočila, da razdaljo med Mariborom in Ljubljano ali med Koprom in Ljubljano premagajo v 50 minutah. Kje smo torej danes, po skoraj petnajstih letih od prvih opozoril prometne stroke glede prihajajočega prometnega kolapsa, v katerem smo se sedaj znašli? Kakšne korake načrtujejo pristojni za rešitev nastale situacije? Na vsa ta vprašanja bomo poskušali najti odgovore na posvetu SLOVENIJA STOJI NA CESTAH: KAKŠNE BODO REŠITVE TEGA VEDNO BOLJ PEREČEGA PROBLEMA?
Tokrat smo obiskali žensko vokalno skupino Barkovlje, ki je konec lanskega leta praznovala 10. obletnico. Že 22. nagradni natečaj Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu nagovarja k sodelovanju širok spekter študentov. Pogovarjali smo se z Barbaro Riman, raziskovalko slovenstva na Hrvaškem, ki poudarja, da slovenščina dandanes ni več samo jezik prednikov. Ustvarjalko Matejo Bizjak Petit smo ujeli v Mariboru, kjer je z lutkovnim gledališčem snovala slovensko-francosko predstavo za najmlajše Toktoktok-Le naprej, poezija!
Slovenska igralka Mia Skrbinac je v studiu spregovorila o svojih bosansko-hrvaških koreninah in o tem, kako ji dvojezičnost pomaga pri ustvarjanju na filmu in v gledališču. Gledalci bodo videli prav posebne razglednice iz Sarajeva, ki sta jih med vojno ustvarjala oblikovalca in zakonca Dalila in Bojan Hadžihalilović. Veliko jih je končalo na naslovnicah svetovnega časopisja. Z režiserko filma Sevdah Marino Andree Škop smo se mudili na čustvenem popotovanju po Bosni in Hercegovini.
Z nami predsednik Slovenske izseljenske matice dr. Boris Jesih. Združenje deluje neprekinjeno že od leta 1951 in je znano predvsem po dobrih odnosih z izseljenci, katerih ključno pomaga pri ohranjanju in učenju slovenskega jezika in kulturnega izročila.
Oddaja »Rojaki« je most med domovino in Slovenci, ki živijo zunaj njenih meja. Pesem, literatura, folklora in številne druge oblike izražanja ohranjajo živo slovensko besedo in tradicijo. Slovenstvo živi naprej tudi po zaslugi novih gospodarskih povezovanj, raziskovalnih in turističnih pobud ter izjemnih posameznikov, ki bogatijo naš skupen prostor. Vse to so Rojaki, spoznajte jih skupaj z nami.
V letu, ki je za nami, smo za vas pripravili kar 22 oddaj. V vaše domove smo prinesli različne zgodbe iz sveta Romov ter spoznali spodbudne ljudi, ki so zgled drugim iz skupnosti. V tokratni oddaji predstavljamo odmevnejše zgodbe minulega leta.
V Narodnem domu v Trstu so uspešno predstavili znanstveno monografijo Slovenščina v vrtcu: Poučevanje in učenje jezika v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji. V oddaji gostimo soavtorico monografije dr.Barbaro Baloh.
Neveljaven email naslov