Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav bi pričakovali, da je odločitev, ali imeti otroke ali ne, danes svobodna izbira vsakega človeka, je predmet javne razprave še vedno pogosto ženska brez otrok. Nekatere so zato stigmatizirane. Druge pravijo, da pritiskov, naj rodijo otroka, niso čutile. In kakšni so razlogi za tako odločitev? Niso le v negotovi prekarni zaposlitvi, pomanjkanju stanovanj ali podaljšanem izobraževanju. Ženske imajo naporne urnike, skrbijo jih vojne, podnebne spremembe, čutijo tesnobo in nimajo materinskega nagona. Novinarka Saša Banjanac Lubej.
Kaj nam bo prinesla napovedana elektrifikacija prometa, ki spremlja visokoleteče koncepte zelene energije, trajnostne mobilnosti, zelenega prehoda? Ali bodo avtomobili v prihodnosti dosegljivi le še premožnim? To se sprašujejo mnogi, ki jih je lani prestrašila odločitev Evropske unije, da bo po letu 2035 prepovedana prodaja novih avtomobilov na bencinski in dizelski pogon. Tudi v Sloveniji je avtomobilov, ki jih ne poganjajo fosilna goriva, še vedno le peščica. So se evropski voditelji prenaglili? Boštjan Fabjan.
V kakšni državi živimo, če je ta mačehovska tudi do tistih, ki predstavljajo prvi stik države s svojimi ljudmi, s svojimi državljani? Kar petina zaposlenih, katerih delodajalec je pravzaprav država in ki jih prej ali slej potrebuje vsak od nas, ima osnovno plačo, nižjo od minimalne. Med njimi so delavci v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, vrtcih, šolah, domovih starejših občanov in tudi občinah in upravnih enotah. Slednji so januarja spet opozorili, da je sistem tik pred zlomom. Njihove plače celo po desetletjih dela ostajajo minimalne; na njihovih plečih je vse več postopkov. Anka Pirš.
V petek je 85 let slavil Boris Cavazza, eden naših najboljših, najmarkantnejših in tudi najprepoznavnejših igralcev. Med drugim je blestel kot režiser, scenarist, predavatelj na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Prejel je vsa najuglednejša stanovska in državna priznanja, med drugim zlati red za zasluge Republike Slovenije. In tudi danes v razmišljanju o življenju, družini in svojem ustvarjanju ostaja temperamenten, neposreden in iskriv. Ob jubileju ga je obiskala Anka Pirš.
V Tedniku vas tokrat prosimo za pomoč mladi Vanessi Bera, ki se je rodila brez nekaterih kosti v prsnem košu. Ker ji rebra pritiskajo na srce in hrbtenico, sta vsaka okužba in vsak kašelj zanjo smrtno nevarna. Odkar so lanske poplave družini uničile posebej prilagojen, skoraj sterilen dom, je njeno zdravje vse bolj krhko. Če bi radi pomagali Vanessi – oziroma Neni, kot je njen vzdevek iz otroštva - pošljite SMS NENI5 ali NENI10 na številko 1919. Lahko pa nakažete poljuben znesek na račun Društva za kulturo inkluzije SI56 0201 0025 8652 697 - namen: NENI. Novinarka Jasna Krljić Vreg.
Tudi tokrat se tako kot prejšnji ponedeljek v Tedniku spominjamo 40-letnice zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Tja se je podala naša ekipa in preverila, koliko olimpijskega duha je še ostalo v mestu in kaj je danes s športnimi objekti, zgrajenimi za olimpijske igre. Novinar Boštjan Anžin.
Spomin na fojbe in pozaba fašizma - to je 10. februar, italijanski dan spomina na žrtve fojb in eksodusa iz Istre, Reke in Dalmacije, ki bo tudi letos razburjal. Izobraževanje mladih Italijanov o dogodkih tistega časa je še vedno zelo selektivno, brez omembe fašizma in njegovih številnih žrtev. Pred dnevi je italijanski minister za kulturo napovedal ureditev novega muzeja o fojbah in izseljevanju Italijanov v Rimu. Zakaj vse bolj viden porast neofašizma v Italiji skrbi samo Slovence? Novinarka Špela Lenardič.
Strokovnjaki vse glasneje opozarjajo, da sodobna tehnologija pušča usoden pečat na možganih, vpliva na duševnost in telesa otrok. Kmalu bodo minila tri leta, odkar je skupina slovenskih zdravnikov podala smernice, po katerih otrok v prvih dveh letih življenja ne bi smel imeti nikakršnega stika z zasloni, do petega leta pa zelo malo. Toda kot boste slišali v prispevku Erike Pečnik Ladika, nekateri dveletniki pred zasloni preživijo tri ali celo štiri ure na dan.
V zadnjih letih razcvet doživljajo podkasti - sodobni spletni medijski formati. Posnetke oddaj lahko s spleta prenesemo in poslušamo na računalnikih, tablicah, pametnih telefonih. Vsebine pa so tako različne, kot so različni avtorji. Tudi RTV Slovenija s podkasti ponuja številne vsebine, pred kratkim sta zaživela vladni in celo predsedničin podkast. Igor Pirkovič.
Kako se bomo čez nekaj let ali desetletij spominjali vojne na Bližnjem vzhodu, ki še kar divja? Se bo kdo kesal zaradi pobitih otrok v Gazi? Mednarodno kazensko sodišče prekinitve izraelskih napadov na Gazo ni zahtevalo, precej mlačni so tudi poskusi mednarodne skupnosti, da bi dosegla premirje med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas, ki je judovsko državo napadlo 7. oktobra. Zato tudi pri nas civilna družba stopnjuje pozive h končanju vojne in obsodbi kršitev mednarodnega prava. Slovenija je navsezadnje članica Varnostnega sveta. Novinar Žiga Šilak.
Zakaj vlada zaostruje sistem šolanja na domu, tako da bi osnovnošolci vsako leto morali opravljati tudi do 16 izpitov? To se sprašujejo starši, ki so prepričani, da tak način šolanja njihovim otrokom bolj ustreza. Kritiki pa opozarjajo, da starši za to ne potrebujejo nobene izobrazbe in da nadzora ni. Letos se na domu šola 869 osnovnošolcev, pred 20 leti pa so se - ne boste verjeli - le štirje. Jasna Krljić Vreg.
V ljubljanski porodnišnici se je januarja zgodil pravi čudež - ali kar štirje mali! Milana in Nemanja Petrović, ki sta si dom ustvarila v Šentjurju pri Celju, sta dobila četverčke. Kot sta povedala za našo televizijo, sta prejela največje bogastvo, štirje bratci dobro napredujejo. Četverčki se rodijo približno enkrat na pol milijona porodov ali manj - možnosti so torej zelo majhne. Kot je znano, število rojstev v Sloveniji upada. Lani se je rodilo celo najmanj otrok po osamosvojitvi. Katarina Golob Veselič.
Jutri se bodo na Plečnikovih Žalah poslovili od velikana slovenskega gledališča, žametnega glasu našega otroštva, Jurija Součka. S svojim delom se je vtisnil v srca več generacij. Tlakoval je pot sodobnemu gledališču, ustvaril okoli 600 radijskih in več kot 150 gledaliških vlog in posodil glas junakom v prav toliko risankah. Tudi nepozabnim Pipiju in Melkijadu, Palčku Smuku, Čebelici Maji. V Tedniku se bomo Juriju Součku poklonili z odlomkom iz prispevka, ki je nastal pred petimi leti, ko ga je naša ekipa ob 90. rojstnem dnevu obiskala na njegovem domu.
V nadaljevanju pa zgodba, ki bi se že jutri lahko zgodila komurkoli od nas. Življenje družine Grbić iz Ljubljane so obrnile na glavo nepričakovane posledice operacije. Pred dvema letoma je bil 30-letni Marijo Grbić zdrav, imel je službo in je živel običajno življenje. Zaradi prirojene napake je imel le nekaj težav z ravnotežjem in te naj bi odpravili z operacijo na možganih. Toda namesto da bi po enem tednu zdrav odkorakal iz bolnišnice, je danes, po petih operacijah, invalid. Mariju Grbiću lahko pomagate z nakazilom na račun ljubljanskega območnega združenja Rdečega križa Slovenije: SI56 61000 11 22 33 44 82, sklic: SI00/12-10-2023. Novinarka Alenka Frantar.
Je rejniški sistem v Sloveniji pred zlomom - tudi ker je čedalje več otrok v svojih družinah ogroženih, rejnikov pa je zadnja leta vse manj? Trenutno pri nas v 544 rejniških družinah živi okoli 750 otrok, 600 je mladoletnih. Nov dom potrebuje še več otrok, vendar ni uradnega podatka, koliko jih je. Rejniki ob tem pozivajo k prenovi sistema rejništva, tudi zvišanju rejnin, ki so, kot opozarjajo, prenizke. Novinarka Cirila Sever.
Ob naraščajočih cenah električne energije se vse več ljudi odloča za namestitev sončnih elektrarn na strehe svojih domov. A to se lahko - kot boste videli - sprevrže v nočno moro. Zamude pri gradnji, nedokončane elektrarne, nestrokovna in celo malomarna izvedba, zaradi katere je po samo štirih dneh delovanja elektrarne zagorelo - s tem se srečujejo nekateri, ki so sončne elektrarne naročili pri pomurskem podjetniku in z njim povezanih podjetjih. Kako to, da pristojne institucije podjetniku očitno ne morejo do živega, je raziskoval Boštjan Fabjan.
Neveljaven email naslov