Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Čeprav se jih velikokrat izogibamo ali pa bojimo, vas vseeno vabimo k ogledu oddaje z enim od njih, s psihoterapevtom Milenkom Kovačevičem. Njegovo življenje ni bilo enostavno, saj je svojo prvotno domovino zamenjal za Slovenijo in poleg nje raziskal še plasti svoje osebnosti. In od takrat lahko pomaga tudi drugim. Marsikaj nam povedo tudi njegove slike.
Ob ruski vojni proti Ukrajini, ki preplavila tudi misli in srca mnogih Slovencev, je gost tokratnega intervjuja dr. Jevgenij Gorešnik, ukrajinski znanstvenik, ki dela na Inštitutu Jožef Štefan. Gorešnik, ki ima tako po očetu kot po materi judovske prednike, je v pogovoru, polnem čustev, jeze pa tudi skrbi in upanja, pojasnil svoje videnje vojne, ki jo je pričakoval, vendar ne v taki obliki. Ko so mu dan prej prijatelji sporočili, da so ruski vojaki ob meji z Ukrajino dobili navodilo, naj ugasnejo mobilne telefone, so vedeli, da se bo zgodilo. Dr. Gorešnik meni, da je z ničimer izzvana vojna posledica Putinove obsedenosti in sovraštva do Ukrajine, izgovor, da gre za vojaško operacijo za zaščito rusko govorečih, pa je absurd, saj, kot poudarja gost, večina prebivalcev Harkova, pa tudi Kijeva, govori rusko. Putinov napad, ki ga imenuje fašistični in ga primerja s Hitlerjevimi, je poenotil Ukrajince in njihovega predsednika Zelenskega, ki ga je večina podcenjevala, ter lepo pokazal ukrajinsko samozavest. Dr. Gorešnik je govoril o svojem življenju v času Sovjetske zveze in o nam manj znani ukrajinski zgodovini, ki ima kar nekaj vzporednic z nastajanjem naše države. Ukrajinci so bili pogosto plen sosedov, največji posamični zločin nad ukrajinskim narodom pa je bil holodomor, ki ga je sprožil boljševistični režim pod vodstvom Stalina, ko je zaradi lakote umrlo 3–6 milijonov prebivalcev. Ukrajina je bogata dežela; ima največje zaloge urana v Evropi in najbolj rodovitno zemljo, njihov edini »greh« je, pravi dr. Gorešnik, da vidi svojo prihodnost v demokraciji in Evropi, Putin pa skuša to preprečiti z brutalno vojno. Gost je pohvalil vlogo Slovenije ob izbruhu vojne, saj je premier Janša prvi med voditelji EU predlagal, naj se za Ukrajino omogoči hitro pridružitev. Zelo prijetno pa je bil presenečen tudi nad izjemnim človekoljubnim odzivom Slovencev. Ob koncu je spregovoril tudi o svojem raziskovanju na področju anorganske kemije in sklenil pogovor z željo, da se svet enotno upre zlu in pomaga končati vojno v Ukrajini. Voditelj: Jože Možina
Vlado Vrbič je po izobrazbi sociolog, bil je urednik, avtor, soavtor in prevajalec številnih monografij, za knjige je skrbel tudi kot direktor knjižnice. Po potrebi je bil režiser proslav in kulturnih prireditev, je eden od pobudnikov Pikinega festivala v Velenju, skratka vse, kar poimenujemo z nazivom kulturni delavec.
Lado Ambrožič je nekdanji televizijski novinar in urednik, pozneje tudi varuh pravic gledalcev in poslušalcev. Pred nekaj dnevi je izdal knjigo Spotikanja, o svojih uredniških in novinarskih dosežkih in težjih izzivih. Dokumentirano je popisal metode političnih strank – kako so poskušale vplivati na nacionalno televizijo – upiral se jim je z neodvisno držo, protesti, zavračal je njihove zahteve. Na TV Slovenija je pripeljal množico mladih, danes prepoznavnih TV-obrazov, ne samo na nacionalni televiziji. Prizadeval si je za vrednote, kot so pokončna drža, neodvisno novinarstvo in visoka merila za novinarsko delo. Kot novinar in urednik je bil nekaterim politikom trn v peti, zato so mu s spremembo zakona preprečili, da bi prevzel tretji mandat odgovornega urednika. Bil pa je moralni zmagovalec, saj je v kolektivu dobil najvišje število glasov podpore. Ambrožičevo novinarsko kariero so nedvomno zaznamovali številni pogovori v oddaji Intervju, posebni po načinu vodenja – gostov ni zgolj spraševal, temveč je v pogovor vnašal tudi svoja stališča. Za to je potrebno zelo veliko znanja; časopisni kolegi so ga ocenili kot najbolj razgledanega novinarja. Vse to je mogoče najti v knjigi in o tem govori v tokratnem Intervjuju, v svojem slogu: jasno in neposredno. Odmevi, Intervju, Tarča, so oddaje, ki jih je pred davnimi leti ustvaril sam ali so nastale v času njegovega urednikovanja in so na sporedu še danes. O stanju na TV Slovenija govori kritično, a vendar z optimizmom – verjame, da je nacionalni televiziji mogoče vrniti nekdanji ugled in spoštovanje. V zgodovino Televizije Slovenija se je zapisal kot odgovorni urednik Informativnega programa v ključnem trenutku slovenske zgodovine – na prehodu iz partijskega režima v demokratični sistem. Voditeljica: Lidija Hren
Gostja tokratne oddaje Dober večer bo Alenka Čurin Janžekovič, upokojena učiteljica in ravnateljica iz Ormoža, ki živi z redko in neozdravljivo boleznijo. Je avtorica knjige z naslovom: »Sam bog naj jo bere« v kateri iz svojega zornega kota utemeljuje, zakaj je pomembno, da se lahko človek samo odloči tudi za poslednje dejanje življenje …
Rusija je začela največje vojaško posredovanje v Evropi po drugi svetovni vojni. Najhujši strahovi zadnjih mesecev so se uresničili. Gost oddaje Intervju je ob tej priložnosti nekdanji diplomat, nekdanji vojak, danes pa publicist Mirko Cigler. V diplomaciji se je ukvarjal pretežno z večstransko politično-varnostnimi zadevami v OVSE-ju, Natu in v EU. Nazadnje je služboval kot veleposlanik v Politično-varnostnem odboru EU-ja. Je tudi avtor knjige Sedem let na prepihu, v kateri je analiziral geopolitične zadeve zadnjih sedmih let. Z Mirkom Ciglerjem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Za našo tokratno gostjo je šola življenjsko delo. Država ji je tudi podelila priznanje za življenjsko delo v osnovnem šolstvu. Začela je kot učiteljica razrednega pouka, poučevala je likovno umetnost, za nekaj časa zapustila šolo, in se vrnila kot ravnateljica. Poje v zboru, je lutkarica, učiteljica retorike in rotarijka.
Gost oddaje Intervju je kulturolog prof. dr. Peter Stanković s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in avtor študije Simbolni imaginarij sodobne slovenske narodnozabavne glasbe, ki je nedavno pritegnila izjemno pozornost javnosti. Dr. Stankovič je tudi avtor obsežne monografije Zgodovina slovenskega celovečernega igranega filma in številnih drugih kulturoloških del. Z gostom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Pogled v svoje življenje bo v oddaji Dober večer, dovolil vsestranski akademski glasbenik in vokalist Mladen Delin. Brez njega bi v Ameriki bistveno manj ljudi slišalo za Slovenijo in še posebej za Ptuj in Ptuj med drugim ne bi imel poletnega festivala Arsana in opere na prostem.
V tokratnem Intervjuju je vrhunski diplomat, profesor in nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Ernest Petrič uvodoma komentiral velik interes dela javnosti, da bi se vključil v politiko. Dr. Petrič je pojasnil, da podpira gibanje Povežimo Slovenijo, ker obeta preseganje delitev, ki so za našo državo škodljive. Za predsedniško kandidaturo se še ni odločil, če bi se pa, mu je bliže, da bi kandidiral s podporo volivcev, in ne strank. V nadaljevanju pogovora je spregovoril o 50. obletnici akcije 25 poslancev, ki je razgalila farso znotraj partijske demokracije v bivšem režimu. Šlo je za nedemokratičen režim, ki je kršil človekove pravice, sedanja slovenska država pa se kljub težavam razvija v pravo smer, je prepričan dr. Petrič, ki je kot škodljive in neresnične ocenil trditve, da se v Sloveniji pojavlja fašizem ... Avtor: Jože Možina
Gostja tokratne oddaje Intervju je direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja PIC in soustanoviteljica Pravne mreže za varstvo demokracije, Katarina Bervar Sternad. V Pravni mreži za varstvo demokracije so se pred dobrim letom povezale štiri nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic in demokracije: poleg PIC-a še Amnesty International Slovenija, zavod Danes je nov dan in Zavod za kulturo raznolikosti Open. V letu dni je Pravna mreža pomagala že skoraj 1200 posameznikom, opravila 21 opazovanj protestov, pripravila predlog zakona in uspešno ustavno pobudo. 158-krat je posredovala v prekrškovnih postopkih, na državnem tožilstvu je vložila 49 izrednih pravnih sredstev. S Katarino Bervar Sternad se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Boštjan Narat je Mariborčan, ki ga ta podatek ne zamejuje. Šolal se je na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, je glasbenik, a po poklicu filozof, ki je nekoč hotel postati novinar. Zato je tudi publicist, voditelj televizijskih oddaj, pisatelj, tudi igralec. Geslo, pod katerim ga boste vedno odkrili na spletu, je – Katalena.
Roman Žveglič je na čelu Kmetijsko-gozdarske zbornice dobro leto, na volitvah je nepričakovano premagal močnega protikandidata, Marjana Podobnika. Vse življenje se ukvarja s kmetijstvom. Je lastnik 25 hektarjev velike kmetije, ki jo obdeluje sam, občasno mu pomagajo sorodniki. Med kmetijskimi pridelovalci velja za vztrajnega borca za boljši položaj kmetov, in to ne glede na funkcijo, ki jo opravlja. V preteklosti je vodil Sindikat kmetov, bil pa je tudi poslanec v Državnem zboru. Koronavirusna kriza je prizadela tudi kmete, Zbornici prinesla nove izzive in obenem še bolj razgalila stare težave – nizke odkupne cene, pomanjkanje preskrbovalnih verig in nepovezanost kmetov, kar poslabšuje njihov položaj v odnosu do predelovalcev in trgovcev. Kateri so razlogi za tako stanje in kako se namerava Zbornica pod njegovim vodstvom spopasti s temi problemi? Roman Žveglič odgovarja tako, kot so tisti, ki ga poznajo, navajeni: neposredno in odkrito. Voditeljica: Lidija Hren
Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt je rojena in živi v Celju, je solistka Opere SNG Maribor, v resnici pa je zaradi glasbe, ki ji je posvetila vse svoje življenje, državljanka sveta. V tej sezoni praznuje srebrni delovni jubilej, in kmalu bo v njenih rokah tudi nagrada Prešernovega sklada za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu.
Barbara Trnovec je bila najprej inštruktorica in raziskovalka v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki, bila je pobudnica prve slovenske odprave slepih in slabovidnih na Kilimandžaro, osem let svobodna novinarka, k muzeologiji pa jo je pritegnilo zanimanje za življenje in delo Alme Karlin. Po izobrazbi je etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena v Pokrajinskem muzeju v Celju.
Gost oddaje Intervju bo prof. dr. Matej Accetto, novi predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije in profesor na Katedri za ustavno pravo ljubljanske Pravne fakultete, kjer od leta 2013 predava evropsko pravo. Študiral in predaval je na najuglednejših svetovnih univerzah – na Harvardu, Cambridgeu in na univerzi v Lizboni. Teme oddaje Intervju bodo ustavna presoja vladnih ukrepov proti covidu 19, stanje pravne države v Sloveniji in delovanje ustavnega sodišča. Z dr. Accettom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost tokratne oddaje Dober večer bo dr. Anton Crnjac. Leta 1988 je začel operirati na oddelku za kirurgijo takrat še Splošne bolnišnice Maribor. Potem je prehodil zanimivo karierno pot in danes je generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Kaj vse se je spremenilo v teh dolgih letih in predvsem, kako se je spremenil sam in zakaj danes ve, da dneva ne moreš zadržati, lahko ga samo izkoristiš. Dr. Anton Crnjac bo naš gost..
V tokratnem intervjuju bo Jože Možina gostil predsednika Državnega sveta Alojza Kovšco, ki se bo predstavil kot človek številnih talentov: študiral je na vojaški akademiji, postal urarski mojster, končal študij obramboslovja … Zdaj vstopa v politiko, kjer bo zagovornik slovenskih interesov ter znotraj tega interesov obrtnikov in podjetnikov, ki jih dojema kot steber slovenske družbe. Zavrača demagogijo skrajno levih strank in poudarja: »Naši nasprotniki so tisti, ki bi radi gospodarstvu nalagali vedno večja bremena, pod pretvezo, da gre za socialno državo in dvigovanje standarda državljanov. Državljanom v resnici ni treba ničesar odvzeti, da bi jim potem država to vračala in dvigovala njihov standard. Državljanom je treba zgolj omogočiti, da imajo kakovostna delovna mesta, da dovolj zaslužijo in si ustvarijo spodobne življenjske pogoje.«
Naš prvi sogovornik v novem letu je Blaž Brodnjak, predsednik uprave Nove ljubljanske banke. Študiral je ekonomijo, in se, za razliko od svojega očeta, ki je bil prav tako gospodarstvenik, uveljavil predvsem kot finančnik. V njegovi predstavitvi piše, da je bil predsednik ali član nadzornih svetov 13 komercialnih bank v 6 državah, 3 zavarovalnic v 3 državah, ene družbe za upravljanje in ene mednarodne proizvodno-storitvene skupine.
Tokratni gost oddaje Intervju je Slavoj Žižek, eden najbolj plodovitih in priznanih filozofov in kulturnih teoretikov na svetu. Njegov izvirni in provokativni filozofski opus izhaja iz Heglove metafizike, Lacanove psihoanalize in marksistične dialektike. V svoji najnovejši knjigi, zbirki političnih esejev Nebo v neredu, ki je nedavno izšla v ZDA, poudarja nujnost mednarodne solidarnosti, gospodarskih sprememb in nove družbene ureditve. S Slavojem Žižkom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov