Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po prvi stavki bolnikov bo gost oddaje Intervju dr. Dušan Keber, upokojeni zdravnik, aktivist, nekdanji politik in nosilec idejne zasnove prenove zdravstva, za kakršno se zavzema civilna iniciativa Glas ljudstva. Z dr. Kebrom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Sabina Sobočan je magistrica ekonomskih znanosti in zdi se, da je v lanskem letu dosegla skoraj vse, kar nekdo na njenem mestu lahko doseže v vsej karieri: postala je menadžerka leta 2022, kot prva ženska je prejela nagrado Primus za odličnost v podjetniškem komuniciranju, francoski predsednik Macron pa jo je kot eno od 21 voditeljic povabil k podpisu deklaracije o uravnoteženosti spolov.
Kdaj bo tudi v Sloveniji za zdravljenje na voljo medicinska konoplja in kaj raziskave slovenskih znanstvenikov na tem področju pomenijo za zdravljenje raka? O tem se v tokratni oddaji Vida Petrovčič pogovarja z biokemičarko dr. Tamaro Lah Turnšek, ki raziskuje matične celice v rakavih tumorjih in njihovo zdravljenje z medicinsko konopljo.
Damir Žerič je univerzitetni diplomirani zgodovinar in višji kustos v Pokrajinskem muzeju v Celju. Ob 650. obletnici podelitve statusa državnih grofov Hermanu in Viljemu Celjskemu je pripravil razstavo o tem najbolj imenitnem obdobju zgodovine Celja in slovenskih dežel, raziskoval in pripravil pa je tudi razstave o industrijski zgodovini mesta, kulturi mladih, in številne druge.
Dokler ni postala prva predsednica državnega zbora Republike Slovenije, je bila v javnosti najbolj znana kot tista sodnica, ki si je drznila, sicer na zaprtem profilu na Facebooku, kritizirati vladajočo politiko. Je magistrica pravnih znanosti. Preden je odšla v politiko, v Gibanje Svoboda, je bilo njeno delovno področje predvsem stvarno, nepremičninsko pravo. Kot ljubiteljica zgodovine je tudi avtorica knjige Gretin greh. Tokratna gostja voditeljice Vide Petrovčič je Urška Klakočar Zupančič.
Da bo večer dober bo tokrat poskrbela Urška Šobak, diplomirana organizatorka turizma, ki svojo energijo usmerja v recepte naših babic in prababic in z njimi ustvarja kulinariko, ki je dobra tako za našo dušo, kot telo. Ej babi, tega mi pa nisi povedala, je eden od njenih projektov, spoznali pa ga boste v ponedeljek 26. decembra ob 20.-ih na Televiziji Maribor. Oddajo bo vodila Eva Stavbar
Franc Duh iz Malečnika je že vrsto desetletij zelo dejavna osebnost. Leta 1976 je bil med organizatorji malečniških demonstracij, ko so oktobrskega jutra zaprli cesto pod krušljivim meljskim hribom in mariborski oblasti sporočili – hočemo most. Je otrok malečniške mlinarske družine tesno povezan z Dravo in zakladnica najrazličnejših spominov.
Tokratni gost Jožeta Možine je nekdanji direktor slovenske policije dr. Anton Olaj, ki mu sedanja oblast očita, da je pri obvladovanju protestov proti prejšnji vladi s policijo prekoračil pooblastila in da je nasploh v njegovem mandatu vladala represija, zaupanje v policijo pa se je zmanjšalo. Olaj je ostro zavrnil vse te očitke kot neresnice za potrebe politične propagande. Opozoril je na uradne javnomnenjske raziskave, po katerih se je zaupanje v delo policije začelo manjšati leta 2018, v času, ko jo je vodila Tatjana Bobnar, ugled policije pa se je po istih merilih v času njegovega mandata začel večati. Olaj s konkretnimi številkah dokazuje, da niso bili bolj, ampak manj represivni, saj so izrekli več opozoril in manj kazni kot prej. Ostro je kot povsem neresnične zavrnil očitke o policijski grobosti in nesorazmerni uporabi sile na protivladnih protestih. V resnici je bila uporaba prisilnih sredstev natančna, nastajale so le manjše napake, pravi Olaj, ki ob tem poudari, da na protestih ni bil poškodovan noben od nasilnih protestnikov, bilo pa je poškodovanih šest policistov in več avtomobilov. V zvezi z uporabo vodnega topa s primesjo plina dr. Olaj pove, da je policija ravnala v skladu s pooblastili. Glede očitkov o »zaplinjanju« Ljubljane pa meni, da gre za propagando, ki z resničnostjo nima nobene zveze. Dr. Olaj doda, da je strokovno podlago za tako uporabo vodnega topa leta 2014 pripravila prav Tatjana Bobnar, zato jo kot sedanjo nasprotnico uporabe ocenjuje kot neverodostojno. Glede vmešavanja predsednika vlade v delo policije in izsiljevanje glede odpuščanja posameznih sodelavcev Olaj meni, da gre za resen problem. »Če so zapisi Bobnarjeve verodostojni/ …./če imajo za to dokaze, mogoče so ga celo snemali s telefonom, ne vemo, kaj bodo predložili, potem se lahko izkaže, da je predsednik vlade kršil zakon,« zaključi dr. Olaj, ki doda, da je zoper tako ravnanje mogoča ustavna obtožba. Glede prihodnosti Slovenije si dolgoletni karierni policist in kriminalist iskreno želi, da bi se združevali ob tistem, kar je skupno, in ob tem kot vzor omeni dosedanjega predsednika republike Boruta Pahorja.
Ivan Ivo Milovanovič je v sedemdesetih iz Celja odšel na študij novinarstva v Ljubljano, prvo delo na RTV Slovenija je leta 1976 dobil v uredništvu gospodarskih oddaj, dve leti pozneje pa je postal član športnega uredništva. V 40-ih letih je opravil skoraj 2300 neposrednih prenosov, od tekem v klubskih tekmovanjih do največjih športnih prireditev po vsem svetu.
Gost oddaje Intervju bo novinar, publicist, religiolog in filozof dr. Janez Markeš. Raziskoval je politično-filozofsko držo Slovencev, njegova magistrska naloga nosi naslov Med svobodo in avtoriteto, doktorska naloga pa Princip neliberalnosti in vrednostne podlage slovenske nacije. Obe tematiki sta rdeča nit njegovega novinarskega in kolumnističnega dela. Začel je pri Slovencu, nadaljeval pri Magu, sledila je služba na Delu, nekaj časa je bil tudi odgovorni urednik, pa vodja Delovega novinarskega aktiva, danes je komentator in kolumnist. Z dr. Markešem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Peter Andrej je pesnik, glasbenik, producent. Je kantavtor, ki si je zadal najtežjo nalogo: z glasbo služiti besedi. Maestro Bojan Adamič je za njegovo glasbo dejal, da ima eno samo napako, da se prekmalu konča.
V drugi polovici 80. let prejšnjega stoletja je sodeloval v procesih demokratizacije in nato osamosvajanja Slovenije. Bil je član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic, po osamosvojitvi pa tudi poslanec prvega sklica slovenskega državnega zbora. Po upokojitvi se je umaknil iz javno-političnega življenja predvsem v publicistiko. Zadnja leta se posveča raziskovanju arhivov in delovanju Udbe. Gost oddaje Intervju je Igor Omerza. Voditeljica: Vida Petrovčič
Ko je na začetku leta 1972 je avstrijska zvezna vlada koroški deželni vladi poslala osnutek zakona o postavitvi dvojezičnih napisov na južnem Koroškem, je bilo jasno, da bo nastopili zahtevno obdobje. O postavitvi in odstranitvi dvojezičnih napisov na avstrijskem Koroškem pred petdesetimi leti – ter seveda o tistem vmes in pozneje bomo govorili z dr. Marjanom Sturmom, dolgoletnim predsednikom Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in več kot dve desetletji tudi predsednikom sosveta za slovensko narodnost pri uradu zveznega kanclerja na Dunaju.
Mirjana Mima Jaušovec je Mariborčanka, teniška igralka, edina slovenska zmagovalka turnirja za Grand Slam, po koncu kariere trenerka, nekdanja selektorica slovenske ženske teniške reprezentance, šampionka in od letošnjega leta častna občanka Maribora. Njeni dosežki preprosto jemljejo dih.
Odgovornost za ukrepe in njihove posledice nosijo vlade, čutimo pa jih zlasti davkoplačevalci in uporabniki javnih storitev. Na to dejstvo opozarja gost tokratne oddaje Intervju, ki nadzira vodenje javno-finančne politike vsakokratne vlade in spoštovanje fiskalnega pravila. Ker je bil v času dr. Janeza Drnovška tudi minister v drugi in tretji slovenski vladi, ob prelomu tisočletja pa tudi izredni pooblaščeni veleposlanik Republike Slovenije v ZDA in Mehiki, so njegovi komentarji zanimivi in tehtni še danes. Z nami je predsednik Fiskalnega sveta Republike Slovenije, prof. dr. Davorin Kračun. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost oddaje Intervju bo dr. Vlado Miheljak, redni profesor za socialno psihologijo na Filozofski fakulteti in na Fakulteti za družbene vede, strokovnjak na področju javnega mnenja in kolumnist Mladine ‒ med drugim avtor slovitega članka Noč dolgih nožev iz leta 1988, v katerem je opozarjal na nevarnost uvedbe izrednega stanja v Sloveniji in zaradi katerega je bil tednik Mladina takrat zaplenjen. Za njim je 35 let kolumnistične poti; pri Republiki, Dnevniku, Sobotni prilogi in spet pri Mladini, pa tudi dolgo obdobje komentatorskih gostovanj na RTV Slovenija. Včasih pogostejših kot zadnje čase. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Dan reformacije je že 30 let slovenski državni praznik in dela prost dan. Njegov pomen in globino bomo spoznavali v tokratni oddaji Dober večer, ko bo z nami Vladimira Mesarič, magistrica teologije, duhovnica mariborskih in štajerskih evangeličanov, namestnica vojaškega vikarja.
Gost nedeljskega Intervjuja je predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle. Ta uvodoma izpostavi ukinjanje samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve, kar razume kot škandal, usmerjen proti največjemu dosežku v vsej slovenski zgodovini. Peterle opaža, da je zdajšnja vladna koalicija mačehovska do tega dela slovenske zgodovine, kar po njegovem izvira iz dejstva, da slovenske pomladi in osamosvojitve niso vodili komunisti, ampak DEMOS. Peterleta skrbijo težnje po prevladi ene politične opcije na vseh področjih, kar spominja na enoumje, iz katerega smo izšli. Komentiral je tudi domnevni fizični napad na aktivistko Niko Kovač in ga primerjal z napadi na druge "ne naše", ki pa niso bili deležni nikakršne medijske pozornosti. Tako so bili na primer vandalizirani bivališče direktorja Muzeja slovenske osamosvojitve Željka Oseta in muzejski prostori. Tudi njega so na ulici zmerjali, da je fašist. Peterle se je med drugim dotaknil globalno medijsko podprte ideologije LGBT ter poudaril svoje vrednote in udeležbo na Pohodu za življenje, na katerem so zagovarjali pravice nerojenih otrok. Peterle ugotavlja, da se evropska civilizacija zaradi odmika od vrednot, ki so jo oblikovale, nekako pogreza. Sam je na predavanju o duši Evrope v Gradcu dejal, da moramo za začetek odpraviti princip sovražnika. To pomeni, da odnos do drugače mislečih nikoli ne sme voditi v skrajnosti. Voditelj: Jože Možina
Franjo Murko je iz Slovenj Gradca, Mesta miru Organizacije Združenih narodov. Od otroških let ga spremlja petje, bil je član in ustanovitelj več zborov, tudi med študijem v Mariboru se petju ni odrekel. Že pet desetletij je neumoren kulturni organizator, vodil je več kulturnih ustanov, v času slovenskega osamosvajanja je bil direktor Koroškega radia. Na kaj pomisli, ko mu omenijo kulturno politiko?
Gostja oddaje Intervju bo pravnica Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. ZSSS je največja sindikalna centrala v Sloveniji. Sestavlja jo 23 sindikatov dejavnosti iz industrijskega, storitvenega in javnega sektorja. Ima 130 000 članov. Na kongresu v začetku oktobra je bila Lidija Jerkič vnovič izvoljena za petletni mandat na čelu ZSSS-ja. Z Lidijo Jerkič se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov