Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bojan Javornik je že vrsto let predsednik Zveze ribiških družin Maribor in eden tistih, ki desetletja opozarjajo na spreminjanje naših vodotokov. Minulo poletje je za vode in življenje v njih predstavljalo hud stresni test. Kaj se je nepovratno spremenilo in kaj prinašajo spremembe?
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij.
Nataša Kramberger se je rodila v Mariboru, odraščala je v Jurovskem dolu, maturirala na mariborski Drugi gimnaziji in še pred študijem komunikologije je v poletni šoli začela pisati za Večer in revijo 7D. Danes ima stalno kolumno v ljubljanskem Dnevniku, živi v Berlinu, a je hkrati tudi mlada prevzemnica kmetije v Jurovskem dolu.
Drobtinice, prvi roman Mihe Mazzinija je izšel sredi osemdesetih let, torej v časih ko so se dobri romani prodajali še v 50.000 izvodih. Mazzini je po izobrazbi računalničar, z doktoratom iz antropologije vsakdanjega življenja in z britanskim magisterijem iz scenaristike. Napisal je več računalniških priročnikov, številne romane, zbirke esejev, scenarije, recimo za kultni film Operacija Cartier in za nedavni film Izbrisana, za katerega je prejel tudi mednarodne nagrade. Več kot desetletje je pisal kolumne za Siol, njegova redna služba je svetovanje na področju uporabniških vmesnikov za internetne in mobilne aplikacije. Z Miho Mazzinijem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Gost oddaje Dober večer bo sociolog, učitelj, predavatelj, pesnik, pisatelj in doktor edukacijskih ved Bojan Macuh. Človek, ki mu vsak dosežen cilj postavlja izzive za dosego novega cilja. Nekdo ki izkorišča potencial, ki mu je dan. Z njim se je pogovarjala Eva Stavbar.
Ob smrti britanske kraljice Elizabete II. bo gost oddaje Intervju Guy de Launey, dopisnik britanske radiotelevizije BBC za območje Zahodnega Balkana. Guy de Launey je po izobrazbi zgodovinar, z BBC-jem sodeluje od leta 1995, sprva je poročal za BBC Radio 5 Live, BBC World Service, BBC World TV, v zadnjih letih pa je BBC-jev dopisnik za tujino. O tem, kaj smrt monarhinje pomeni za Britance in dežele Skupnosti narodov, se bo z gostom pogovarjala Ksenija Horvat.
V spomin na Iva Hvalico, ki je pustil pomemben pečat v slovenskem parlamentarizmu, ponavljamo pogovor, ki ga je z njim leta 1997 opravil Lado Ambrožič. Hvalica v pogovoru odstira dogajanja in razmerja v politiki in gospodarstvu v prvih letih slovenske države.
Smo pred obiranjem jabolk, tradicionalno ene najpomembnejših sadnih vrst pri nas. O dilemah te kmetijske dejavnosti bomo govorili z Antonom Koršičem iz Arnovega sela pri Artičah, ki velja za enega najuspešnejših sadjarjev Posavja.
Diplomaciji, ki poteka za zeleno mizo, se zadnja leta v Sloveniji pridružuje tudi diplomacija za obloženo mizo – gastronomska diplomacija. Gre za promocijo kulturnih, gospodarskih, okoljskih in lokalnih posebnosti v okviru tako imenovanega butičnega turizma. S kakšnimi okusi in s katerimi zaščitenimi jedmi se lahko pohvali Slovenija? Kateri so tipični okusi Slovenije? O tem se v tokratni oddaji Intervju pogovarjamo z etnologom, umetnostnim zgodovinarjem, zaslužnim profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in avtorjem osemdesetih knjig o gastronomiji. Z nami je dr. Janez Bogataj. Voditeljica: Vida Petrovčič
Jože Slaček je prvi slovenski celoviti intermedijski umetnik. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil član dveh ustvarjalnih skupin, ena od teh se je posvečala anarhopunku, v devetdesetih se je posvečal računalniški umetnosti. Zasnoval je niz dogodkov z naslovom Teorija sodobne umetnosti, je pobudnik mednarodnega festivala računalniških umetnosti v Mariboru.
Gost tokratnega Intervjuja je slovenski zgodovinar in nekdanji minister za kulturo dr. Vasko Simoniti, ki je bil med svojim ministrovanjem pogosto tarča hudih napadov, a se je nanje ostro odzival tudi sam. V pogovoru, ki ga je vodil Jože Možina, sta se dotaknila trenutnih razmer v Evropi, ko sta zaradi ruskega napada na Ukrajino pod vprašajem enotnost in prihodnost Evropske unije. Ta je po mnenju Simonitija najvarnejši prostor za obstanek in razvoj Slovenije. Glede aktualnih razmer je povedal, da ga je izid zadnjih parlamentarnih volitev presenetil zaradi velike razlike med strankami, obenem pa je mnenja, da je bil izid posledica nebrzdane propagande proti vladi, ki so jo večinski mediji kljub odličnim rezultatom vladanja izvajali ves čas. Glede zdajšnje oblasti in zlasti Gibanja Svoboda Simoniti pravi, da ga to Gibanje spominja »na neke zadeve, ki so bližje nesvobodi kot pa svobodi, ki jo zagovarjajo.« Simonitija motita pretirana samozavest in nastopaštvo, ki je po njegovem »premosorazmerno z gospodovo neumnostjo«. Kot skrajno nedopustna propaganda, ki si jo po njegovem privoščita nekdanji predsednik Kučan in tudi premier Golob pa je za Simonitija etiketiranje političnih nasprotnikov s fašisti. Predsedniku vlade Golobu svetuje, da glede fašizma pomete pred svojim pragom in dodaja: »To so zelo hude besede in so zelo žaljive, teh izrazov se ne more kar poljubno uporabljati. To niso preproste stvari, ker so ljudje res ogromno trpeli, in v demokratičnem sistemu ni primerno kar tako lepiti neke nalepke. Mislim, da je človek, ki to govori, ki na tak način žali, bedak ... Ne morem drugače reči.« Pojasnil je tudi svoje ostre nastope ob interpelaciji v parlamentu, ko je poslanca Matjaža Nemca okarakteriziral, da »ne zna nič«. V pogovoru sta se z voditeljem dotaknila tudi afere Smodej. Glede te je Simoniti napovedal, da ob morebitni vpletenosti politike v afero sodnega epiloga ne bo, ker sta dela policije in pravosodja »dobesedno v žepu leve politične opcije«. V nadaljevanju se je nekdanji minister za kulturo opredelil tudi do novele zakona o RTV-ju, ki jo je po njegovem mnenju treba zavrniti, saj namesto napovedane depolitizacije prinaša politizacijo javnega zavoda pod krinko nekaj izbranih levičarskih organizacij civilne družbe, ki naj bi imele vodilno vlogo v Programskem svetu. Komentiral pa je tudi po njegovem nesprejemljivo ravnanje v zadnjih dneh, ko nekateri novinarji in uredniki zlorabljajo programski čas javnega medija za aktivizem. Ob koncu je dr. Simoniti glede prihodnosti Slovenije in Evrope poudaril, da velja vztrajati pri demokraciji, pluralni družbi in svobodi govora pa tudi, da si želi, da bi Evropska unija obstala in bila dosledna pri obrambi svojih temeljnih načel.
Boris Črnič je vodja stikov z javnostmi v Narodnem domu v Mariboru, eni največjih mariborskih kulturnih ustanov. Po poklicu je sicer univerzitetni diplomirani ekonomski inženir, v mladosti ga je zanimala tehnika, bil je sistemski analitik v Metalni, vodja informatike v Svili, in s kulturo ga je povezoval ples v Akademski folklorni skupini Študent. Vabimo vas, da si pogovor z Borisom Črničem v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 22. avgusta ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
Gost oddaje Intervju bo prof. dr. Andrej Rahten, profesor za sodobno zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, znanstveni svetnik na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član Avstrijske akademije znanosti, pa tudi nekdanji veleposlanik Republike Slovenije v Avstriji in avtor številnih knjig s področja politične in diplomatske zgodovine Slovencev v habsburški monarhiji. Z Andrejem Rahtenom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf je na Salezijanski papeški univerzi v Torinu diplomiral iz mariologije. Izvira iz župnije Beltinci, v duhovnika je bil posvečen v Mariboru, pred tem je hodil v Srednjo versko šolo v Želimlju, maturiral na Gimnaziji Poljane v Ljubljani, dve leti študiral filozofijo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Vabimo vas, da si pogovor z dr. Petrom Štumpfom o izzivih v sodobni Cerkvi v oddaji Dober večer ogledate v ponedeljek 15. avgusta ob 20. uri v sporedu Televizije Maribor!
V Sloveniji iz sonca trenutno pridobimo le dva odstotka elektrike, čeprav imamo močno fotovoltaično industrijo in vrhunske strokovnjake na področju razvoja sončnih celic. Iznajdba raziskovalcev Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, ki je pritegnila največ pozornosti v tujini, je tako imenovana tandemska sončna celica. V oddaji Intervju gostimo vodjo Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko dr. Marka Topiča. Voditeljica: Vida Petrovčič
Po trdem delu prizadevne ekipe je izšlo knjižno delo z naslovom Pregled zgodovine Prekmurja. Pri nastajanju je sodelovalo osemnajst avtorjev in avtoric, uredil jo je prof dr. Andrej Hozjan s FF UM. V čem je izjemnost in kaj knjigi daje dodano vrednost in težo. Bodite z nami v oddaji Dober večer TV Maribor v ponedeljek 8. avgusta ob 20.
V nedeljskem intervjuju, ki ga vodi Jože Možina, se dr. Granda dotakne trenutnih razmer ob vojni v Ukrajini. Glede tega opaža, da je slovenska politika pod sedanjo vlado dokaj zmedena, saj s sestankov Nata in EU prihaja z drugačnimi sporočili, kot jih je propagirala prej. Osrednji del pogovora je namenjen »samoslovenstvu«, izjemno zanimivemu področju slovenske zgodovine, ki govori o tem, kdaj in kako so se v zgodovini pojavili prvi vzgibi v smeri narodne enotnosti in samostojnosti. O tem je dr. Stane Granda pisal v knjigi z naslovom Pot v samoslovenstvo, ki je pri založbi Družina izšla pred kratkim. Pogovor je prava poslastica in učna ura za številne, ki se zanimajo za slovensko zgodovino in emancipacijo, saj dr. Granda postreže s fascinantnimi primeri in ugotovitvami, ki jih bo širša javnost slišala prvič.
Lidija Šestak Zorič je po izobrazbi diplomirana ekonomistka, a od rojstva sina sebe najprej predstavi kot mamo otroka s cerebralno paralizo in avtizmom. Je redno zaposlena kot vodja programa osebne asistence, in je predsednica društva Sonček v Mariboru. Je zagovornica kakovostnih storitev v skupnosti za ljudi z invalidnostjo, ter koncepta Ena šola za vse.
Gost oddaje Intervju bo Linn Julian Koletnik, vodja in ustanovitelj Zavoda TransAkcija, socialni delavec, magister študij spolov in dolgoletni LGBTIQ aktivist. Z Linnom Julianom Koletnikom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Našo gostjo Zoro A. Jurič najpogosteje označujejo kot mariborsko kulturnico. Hodila je na Drugo gimnazijo, študirala na Pedagoški fakulteti v Mariboru, je profesorica slovenščine, a tudi diplomantka angleščine, v zadnjem času pa se uči še španščine. Je strastna bralka, še raje se o knjigah pogovarja.
Neveljaven email naslov