Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ali spet prihajajo časi množičnega nakupovanja čez mejo kot v časih pred osamosvojitvijo? Je čez mejo res ceneje in kaj? Novinarka Evgenija Carl.
Videli boste, kaj smo si lahko v trgovini, glede na prihodke, privoščili za 50 evrov pred desetimi leti, kaj lani in kaj danes? Takrat je bila kepica sladoleda še en evro, danes do 3, plače takemu tempu ne sledijo, čeprav so se realno v desetih letih zvišale. A to je statistika, obisk trgovine večini državljanov v zadnjem času pusti prazno denarnico. Raziskovali smo, kakšne so marže – so se te v krizi še zvišale? Kot so nam povedali naši viri pri nekaterih izdelkih in pridelkih krepko presegajo 100 odstotkov. Novinarka Anja Šter.
Na Hirošimo, ki gosti letošnje srečanje voditeljev skupine G7, so ZDA 6. avgusta 1945, torej ob koncu druge svetovne vojne, odvrgle jedrsko bombo. V mestu v spomin na jedrsko tragedijo gori plamen miru, ki bo ugasnil, ko na svetu ne bo več jedrskega orožja. A do tega cilja je še zelo daleč. Trenutno ima jedrsko orožje devet držav na svetu, največ jedrskih konic ima Rusija. V tokratnem Globusu o srečanju voditeljev skupine G7 in o jedrski razorožitvi.
Prvega moža državnega gospodarstva Žigo Debeljaka so pri povišanju fiksnega dela plače na 18 tisoč in pol bruto ustavili kar poslanci koalicije. So njihove plače prenizke ali pa je bil poskus povišanja v času pogajanj in draginje nespodoben in neokusen? S politiki v studiu tudi o kadrovski, politični in pravni vojni za RTV, ki traja že leto dni.
Že skoraj leto dni spremljamo boj za tako imenovano depolitizacijo RTV-ja. Ta tako ostaja edino podjetje oziroma vplivnejša institucija, kjer vladi ni uspelo zamenjati kadrov, imenovanih v času SDS-ovega vodenja vlade. Novinar Žan Dolajš.
O plačah menedžerjev državnih podjetij. Dvig plače predsedniku uprave SDH-ja Žigi Debeljaku, najvplivnejšemu imenu te vlade v državnem gospodarstvu, so ustavili kar poslanci koalicije. So prenizke plače politikov, so predobro plačani direktorji ali pa je čas zelo neroden – mnogi državljani zaradi ekstremnih podražitev živil pred blagajno preštevajo zadnje kovance. Kakšne so podrobnosti in ozadje poskusa dviga plač upravi SDH-ja. Novinarka Mateja Cankar.
V Turčiji sta ob nedeljskih predsedniških in parlamentarnih volitvah predsednik Erdogan in njegova Stranka za pravičnost in razvoj pred veliko preizkušnjo. Bo Erdoganu po 20 letih na oblasti uspelo ohraniti moč v Turčiji? 64 milijonov turških državljanov bo odločalo o prihodnosti države, ki jo je februarja prizadel uničujoč potres. Naravna katastrofa, ki je zahtevala več kot 50 000 življenj, je neusmiljeno razgalila šibkosti delovanja turške države, gospodarsko krizo v državi pa je še poglobila. O prihodnosti Turčije v oddaji Globus.
V tokratni Tarči o tragičnih dogodkih v Beogradu in številnih primerih nasilja pri nas. Iz celjske osnovne šole se nam bodo oglasili osnovnošolci, prav tako ravnateljica in eden od staršev. Prav na dan oddaje je tam potekal sestanek sveta staršev pred dnem nenasilja v šoli. Ugotavljali smo, kako so ob zadnjih nasilnih dogodkih pri nas ukrepali v šolah. Govorili smo z nekaterimi starši otrok, vpletenih v fizične obračune. Kakšne so posledice za otroke? Povod za nasilje je marsikdaj, kot smo lahko raziskali, predhodno spletno nasilje.
Večina fizičnih obračunov se je, kot smo lahko ugotovili, začela z nasiljem na spletu. Pregledali smo, kako zavzeto so mladi in tudi odrasli širili tovrstne posnetke. Novinarka Anja Šter.
Kakšne so posledice zadnjih nasilnih dogodkov. Kaj je zdaj z otroki, ki so bili v zadnjih primerih vpleteni v medvrstniško nasilje v Celju, Ljubljani, Kopru in drugod? Kako so lahko ukrepali v šolah, iz katerih so ti učenci, kako so se odzvali starši in druge institucije? Govorili smo z vsemi vpletenimi, pa tudi s strokovnjaki. Šole opozarjajo, da imajo zelo omejene pristojnosti za ukrepanje. Novinar Žan Dolajš.
V dveh napadih s strelnim orožjem je v Srbiji v treh dneh umrlo za skoraj en razred otrok in mladih, ranjenih je več kot 20. En strelec je bil star 13 let, drugi 21. Kaj se dogaja v državi, kjer so zakoni glede orožja sicer že sedaj strogi, a je število kosov orožja v rokah civilistov med največjimi v svetu. Srbske oblasti napovedujejo še strožje ukrepe in še več policistov na ulicah, država je pretresena. Kaj je Srbijo pahnilo v to spiralo nedoumljivega nasilja?
Kmetje so traktorje odpeljali s polj na ulice. Upor zaradi omejitev kmetovanja, sodu je izbil dno predlog zakona o zaščiti živali. Gre za usodo slovenskega kmeta, podeželje, prehransko varnost ali pa za ohranjanje privilegijev najvplivnejših – torej za denar? Kdo so organizatorji protestov, ki ostro zavračajo očitke o političnih ozadjih?
Točka spora in eden od razlogov za proteste kmetov je tudi zakon o zaščiti živali, ki nevladnim organizacijam določa uradna pooblastila. Vnela se je huda polemika, ministrica se do tega še ni jasno opredelila. Ali se vlada pri zaščiti živali in pri prehranskih smernicah bolj kot na mnenje stroke naslanja na nevladne aktiviste? Novinar Žan Dolajš
Gre za malega slovenskega kmeta, podeželje, prehransko varnost, ali za ohranjanje privilegijev najvplivnejših, torej za denar? Ali gre pri protestih tudi za politično ozadje različnih interesnih kmetijskih organizacij? Organizatorji to zanikajo, mi smo preverili podatke in argumente. Kakšna so ozadja bitke za slovenskega kmeta? Novinarka Mateja Cankar
V soboto, 6. maja bo v Westminstrski opatiji kronanje britanskega kralja Karla III. in kraljice Camille. Večurni bleščeč spektakel v Londonu bodo v neposrednem televizijskem prenosu spremljali po vsem svetu, v Združenem kraljestvu pa že od lanskega septembra potekajo priprave na ta dogodek. Kakšen kralj bo Karel III., ki je pri 73 nasledil svojo vplivno in priljubljeno mater kraljico Elizabeto II.? V Globusu o kronanju kralja Karla III. in o tem, kaj novega prinaša naslednik Elizabete II.
V vesolju je še pred desetletji potekala tekma med ZDA in Rusijo, zdaj je pri raziskovanju vesolja že nekaj let gneča. Kitajska, Indija, Japonska, Evropska unija, premožni Zemljani ... vsi se ukvarjajo z dragimi vesoljskimi projekti. Tudi Slovenija je pred dnevi v javno obravnavo poslala osnutek svoje prve vesoljske strategije. Kaj prinaša in kdaj bo človek spet stopil na Luno? Več v oddaji Globus.
Gre pri kanalizacijskem kanalu C0 za politiko izvršenih dejstev, podobno kot pri TEŠ 6? Kakšno moč ima župan Zoran Janković? Gre za čisto vodo ali denar? Predsednica države je pozvala k začasni ustavitvi projekta, župan predlog ostro zavrača. Z njim se strinjata tudi premier in minister za naravne vire in prostor. Gradnja kanala na vodovarstvenem območju se nadaljuje brez presoje vplivov na okolje.
Gre bolj kot za okoljevarstveni projekt za posel – kdo vse je do zdaj že dobil denar? In zakaj so aneks k pogodbi o financiranju podpisali šele pred kratkim? Novinarka Vanja Gligorović.
Nepregledno število državnih inšpekcijskih nadzorov pri gradnji kanala C0 – trenutno potekajo še štirje – in vsakič do zdaj isti sklep: pri postopku kršitve niso bile ugotovljene. In to kljub temu, da ljubljanska občina kanal gradi brez okoljevarstvenega soglasja na posebnem vodovarstvenem območju. In kljub temu, da so na Ministrstvu za okolje v uradnem dokumentu marca letos zapisali: »Nosilec lahko izvede poseg le na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja, ki pa še ni bilo izdano.« Bo več deset milijonov evrov vreden infrastrukturni projekt kanalizacije na vodovarstvenem območju končan, ne da bi bilo zanj sploh treba izvesti presojo vplivov na okolje, pa čeprav je pravica do pitne vode celo ustavna pravica? Kaj vse je pri tej zadevi narobe? Novinarka Anja Šter.
Slovenija kandidira za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov za leti 2024 in 2025. Glasovanje o tem bo 6. junija, do takrat pa mora naša država pridobiti glasove vsaj 129 držav članic svetovne organizacije. Ji bo to uspelo? Jeziček na tehtnici utegnejo biti glasovi afriških držav. O velikem zunanjepolitičnem projektu Slovenije in o izzivih, ki so na svetovnem diplomatskem parketu pred našo državo, v oddaji Globus s predsednico države Natašo Pirc Musar.
Neveljaven email naslov