Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj se je v političnem zakulisju dogajalo minuli konec tedna in v dneh pred tem, da se je premier naglo premislil glede kandidata za evropskega komisarja Tomaža Vesela, ki ga je koalicija do zadnjega enotno podpirala? Z zahtevo predsednice Evropske komisije sta se končali politična načelnost in slovenska suverenost. Kakšen bo razplet dogajanja in kaj bo to pomenilo za Marto Kos, ki jo je premier odslovil kot kandidatko za predsednico države, zdaj pa ji je v zadnjem hipu ponudil pristanek v Bruslju z zlatim padalom?
Odmevna izmenjava ruskega vohunskega para, ki ga je Vladimir Putin v Moskvi sprejel s šopkom, je bil zgodovinski met Slovenije, so poudarili na vladi. Toda mnogi se čudijo, kako se je lahko vse izteklo kot po maslu. Zadnji dan julija obsojena, naslednji dan že na letalu. Novinarka Vanja Gligorović.
Največja nerodnost v zadevi »komisar« je pismo oziroma zapis o tem, kar je konec minulega tedna predsednica Evropske komisije sporočila predsedniku vlade. Papir pred javnostjo skrivajo. Predsednica komisije ni le zahtevala menjavo kandidata Tomaža Vesela, temveč je za to celo postavila rok. Predsednik vlade se je zahtevi Bruslja nemudoma uklonil, kandidat Vesel je moral odstopiti. Predsednica Evropske komisije je očitno posegla v suverenost Slovenije. Zadeva je še eden v vrsti spodrsljajev predsednika vlade, ki si je ponovno premislil, pa tudi koalicije, ki je za kandidaturo Tomaža Vesela izvedela iz medijev, a ga je potem podprla in za njim stala še dan pred tem, ko ga je premier nenadoma zamenjal. Nekoliko nerodno je lahko tudi domači opoziciji, ki je del Evropske ljudske stranke in se je s kandidatom Veselom strinjala. Novinar Klemen Košak.
Na deželnih volitvah v Turingiji je skrajno desna Alternativa za Nemčijo zbrala skoraj tretjino glasov in kot prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni zmagala v eni od nemških dežel. Zakaj nemški volivci, še posebej tisti do 30. leta starosti, rešitve vse pogosteje vidijo na skrajno desnem polu? In zakaj volijo tudi leve populiste iz vrst Zavezništva Sahre Wagenknecht, ki je v Turingiji postalo tretja najmočnejša stranka? Kakšne so družbene okoliščine, ki volivce vodijo k takšni odločitvi, in kakšne pasti skrajne stranke predstavljajo za družbo, pravni red in demokracijo?
Zakaj so slovenske šole brez učiteljev in učiteljic, kdo ubija učiteljski poklic in kdo nas bo učil, bosta pojasnila Marijana Kolenko, ravnateljica celjske Osnovne šole Lava, in Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije. Zakaj se poraba antidepresivov tako strmo povečuje in kdo bo slovenski naciji po novem zakonu nudil psihosocialno pomoč, bo pojasnila psihiatrinja dr. Mojca Zvezdana Dernovšek z ministrstva za zdravje. Zakaj je Plac tako pomemben, nujen in bistven, pa bosta pojasnila Katja in Metod, uporabnika Placa, Participativne ljubljanske avtonomne cone, ki je te dni praznovala drugo obletnico.
V Istri so se odločili ohraniti spomin na šavrinke. To so bile ženske z istrskega podeželja, ki so v 1. polovici 20. stoletja po istrskih vaseh zbirale jajca in jih nosile prodajat v Trst. Vsak dan so prehodile več deset kilometrov, s to svojo dejavnostjo pa so v težkih časih preživljale družino Ime so dobile po Šavrinskem gričevju, ki se razteza v zaledju naših obalnih mest. Pred kratkim ustanovljeno Kulturno in turistično društvo Šavrinka se zdaj zavzema za njihov vpis v register nesnovne kulturne dediščine. Elen Batista Štader.
So otroške igre na prostem že popolnoma zamenjale tiste digitalne? Očitno še ne, o čemer govori tudi filmska pustolovščina Igrišča ne damo, v kateri dvanajstletniki rešijo svoje igrišče pred pozidavo. Film želi otroke in mlade spodbuditi k preživljanju časa na prostem, na igriščih. Igrišča so namreč, sploh v urbanih okoljih, izjemnega pomena, prostori svobode, igre, gibanja, sklepanja zavezništev, prijateljstev. Zakaj torej ponekod samevajo? Anja Nab Huš.
Jutri bo na ameriški televiziji ABC potekal eden izmed najbolj pričakovanih dogodkov letošnjega leta: prvo predvolilno soočenje kandidatov za vstop v Belo hišo, podpredsednice Kamale Harris in nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Kakšna je ameriška predvolilna tekma, kdo je Kamala Harris in zakaj sodeč po anketah skoraj polovica ameriških volivcev podpira Donalda Trumpa? Aleksandra Dežman se je pogovarjala z Erico Johnson Debeljak, Američanko, ki že tri desetletja živi v Sloveniji.
Kakšna usoda čaka Alpino po 77 letih delovanja? Potem ko je država leta 2022 že drugič prodala to nekoč uspešno žirovsko podjetje, so češki lastniki napovedali odpuščanje in reorganizacijo. Do konca leta bo brez dela ostalo 60 delavcev od 230 zaposlenih v Žireh, del proizvodnje bodo preselili v Bosno in Hercegovino, kjer so sicer julija zaprli en obrat. Kako je podjetje, ki je bilo dolga desetletja uspešno in prepoznavno tudi v svetovnem merilu, padlo tako nizko? V Žireh razočaranja ne skrivajo. Novinarka Jelena Aščić.
Ob presenetljivem odstopu Tomaža Vesela od kandidature za evropskega komisarja, vladnem iskanju novega kandidata in medijskem molku ob tem bo svoj pogled na »komisarsko sago« v oddaji Politično predstavila nekdanja evropska komisarka Violeta Bulc.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
UTRIP je oddaja Informativnega programa z najdaljšo tradicijo. Nastala je leta 1988, kot redni tedenski pregled notranjepolitičnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih dogodkov v državi, ki je bila takrat še Jugoslavija. V oddajo so si utirala pot alternativna politična razmišljanja, informacije in slikovni materiali, ki v drugih oddajah takratnega Informativnega programa še niso uspeli ugledati luči sveta. UTRIP, ki je zdaj že polnoleten, si je postopno izboril prostor izrazito avtorske oddaje in subjektivnega pogleda na najpomembnejše dogodke minulega tedna. Ustvarjalci imajo pri pripravi oddaje kar največjo ustvarjalno svobode.
Nekateri politiki in stranke v jesen stopajo z nizko javnomnenjsko podporo, skrb jim povzročata še visoko uvrščena na lestvicah priljubljenosti Vladimir Prebilič in Anže Logar, ki se po naslednjih volitvah vidita v vladi. Za katere obljubljene reforme je dobro leto in pol pred volitvami še čas in za katere prepozno? Bo koalicija potegnila kratko tudi pri napovedanih davčnih spremembah?
Za kaj je leto in pol pred volitvami, ko se reform praviloma ne sprejema več, sploh še čas in za kaj prepozno? Kje so obtičali referendumski zakoni, so nanje pozabili? Pred evropskimi volitvami napovedana ukinitev popoldanskega dela zdravnikov je iz osnutka zakona izginila. Ali pomanjkanje vsebine vedno bolj nadomeščajo nastopanje na družbenih omrežjih in druge populistične vsebine? Nekatere stranke in politiki se po počitnicah spopadajo še z nizko javnomnenjsko podporo. Koga lahko najbolj skrbi? Novinar Žan Dolajš.
Ne Švica, niti Avstrija. Za Slovenijo bi lahko lahko rekli, da smo država revnih zaposlenih. Minimalno plačo ali le nekaj malega nad njo ne prejemajo samo čistilke, kuharji, negovalke, ampak pol države. Polovica zaposlenih prejema do 1.200 evrov neto. Si je s takimi dohodki mogoče privoščiti dopust, obisk koncerta? Prenagljene in visokoleteče napovedi pred volitvami o rekordnem dvigu dodatne vrednosti celo nad avstrijsko, na kar 100 tisoč evrov na zaposlenega, se seveda niso uresničile. Od davčne reforme in razbremenitve plač, predstavljenih na Brdu pred letom in pol, pa tudi ni ostalo prav dosti. Novinarka Anja Šter.
Na letošnjem Blejskem strateškem forumu bo ena od osrednjih tem prizadevanje za mir na Bližnjem vzhodu. Od 7. oktobra lani je bilo po podatkih palestinskih oblasti v izraelskih napadih v Gazi ubitih več kot 40 000 ljudi. Kakšne so poti do mirovnega sporazuma in kakšne so poti do mirnega sobivanja Izraelcev in Palestincev po tej strašni preizkušnji? V Globusu z Blejskega strateškega foruma.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé Urednica: Helena Milinković *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Zunanjepolitična oddaja Globus je na sporedu ob torkih ob 21:30 na prvem sporedu Televizije Slovenija. V oddaji podrobneje analiziramo vse pomembne svetovne dogodke in jih s pomočjo relevantnih domačih in tujih poznavalcev predstavljamo ter ugotavljamo vzroke in posledice zanje. Voditelj: Adrijan Bakič in Seku M. Condé Urednica: Helena Milinković *** Globus is a current affairs programme, focused on international and world news. It is produced by Slovenian Public Broadcaster, aired every Tuesday evening at 21:30 on TV Slovenija 1. In the show, causes and consequences of major global events are analyzed and put into perspective by domestic and international experts.
Je kriminalizacija Romov rešitev in pot naprej ali pot nazaj, v antiromizem in diskriminacijo, in ali pot do varnega sobivanja vodi prek represije ali prek izboljšanja bivalnih razmer romske skupnosti, bodo pojasnili predsednik foruma romskih svetnikov Darko Rudaš, župan Ribnice Samo Pogorelc in Olivera Mirković, ki že desetletja dela z romskimi otroki. Zakaj slovenske oblasti še vedno od Italije ne zahtevajo sodne rehabilitacije bazoviških žrtev, pa bo pojasnil Marko Bidovec, potomec Ferda Bidovca, ene izmed prvih žrtev fašizma.
Neveljaven email naslov