Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bliža se 8. marec, ki je bolj kot praznik že vrsto let opomnik na številne neenakosti v naši družbi. Pravice žensk namreč še vedno in še zdaleč niso samoumevne. Jasna Krljić Vreg se je o položaju žensk pri nas pogovarjala s tremi sogovornicami: predsednico države, igralko ter ameriško pisateljico, ki že desetletja živi v Sloveniji. Za začetek najprej o tem, ali sploh potrebujemo praznik žensk.
Kako preprečiti umore žensk - tako imenovane femicide, ki so posledica partnerskega nasilja oziroma nasilja v družini? Vsako leto je tako v Sloveniji ubitih od pet do sedem žensk. In kot je pred časom opozorila ena od nevladnih organizacij, femicid ni družinska tragedija, ampak rezultat patriarhalne družbe in sistemske neenakosti. Novinarka Vanja Kovač opozarja, da celo nekateri sodniki te umore povezujejo z ljubosumjem in del krivde pripisujejo žrtvi. Slišali boste sogovornico, ki ji je v otroštvu oče umoril mamo, pa tudi žensko, ki je odšla od nasilnega partnerja.
"Katoliška cerkev se obnaša kot država v državi, ne priznava civilnih oblasti, ne prijavi posiljevalca tožilcu ali policiji, ampak ga premesti v drugo župnijo, kjer lahko nadaljuje z zlorabami." To je pred šestimi leti za Tednik dejal Rok Čeferin, danes ustavni sodnik, takrat odvetnik ene od žrtev. Ali bo Katoliška cerkev v Sloveniji zdaj obračunala s spolnimi predatorji v svojih vrstah? Po več letih priprav je prejšnji teden končno sporočila imena članov komisij Celostnega programa zaščite mladoletnih in ranljivih. Gre za resno soočenje cerkve s svojimi grehi ali zgolj za metanje peska v oči? Anka Pirš.
V visokogorju je konec minulega tedna zapadlo več kot meter novega snega. Na Kredarici je tako zdaj snežna odeja debela več kot tri metre. In tudi v takih razmerah opazovalci na naši edini visokogorski vremenski opazovalnici, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, vsak dan odčitavajo vremenske podatke. Kakšen je vsakdan ljudi nenavadnega poklica, ki so včasih tudi 20 dni in več ujeti 2515 metrov nad morjem, saj zaradi razmer ne morejo domov ne peš ne s helikopterjem? Na Kredarici sta bila novinarka Alenka Frantar in snemalec Martin Uršič.
Po razkritju, da so na ljubljanskem onkološkem inštitutu - zaradi zamenjave vzorcev tkiva v zasebnem medicinskem centru Barsos - odstranili želodec zdravemu človeku, so se mnogi spraševali, kako je živeti brez tega organa. Z ekipo smo obiskali bolnico, ki so ji pred osmimi meseci odstranili želodec zaradi raka, in bolnika, ki se je zaradi debelosti odločil za zmanjšanje želodca. Saška Jazbec.
Medtem ko so v Angliji, na Portugalskem in še kje huligani na nogometnih tekmah že leta deležni strogih kazni, na slovenskih stadionih še vedno odmeva »Ubi žabara, Štajerca, Prekmurca« - in tega nihče ne preganja. Se je potem sploh mogoče čuditi incidentom, kakršen se je prejšnji teden zgodil na nogometni tekmi med Muro in Mariborom? V začetku drugega polčasa je nekdo med rezervne nogometaše Mure odvrgel eksplozivno sredstvo in poškodoval sedem ljudi, tudi 13-letnega fanta. Bojan Peček.
Nesreče, požari, poškodbe, bolezni, duševne stiske - vsemu temu je namenjen klic v sili na številko 112. Oglasijo se operaterji, ki so prvi v verigi reševanja življenj. Toda izhodiščni plačni razred večine je pod minimalno plačo. Za odgovorno in stresno delo niso dovolj cenjeni, zato tudi oni stavkajo. In niso edini v javnem sektorju, ki jih mineva potrpljenje ob čakanju na plačno reformo, s katero naj bi na novo ovrednotili plače skoraj 250 tisoč zaposlenih. Anja Huš.
Kako se s tragičnimi železniškimi nesrečami spopadajo strojevodje, ki trčenja niso mogli preprečiti? Kako se počutijo vsakič, ko v daljavi zagledajo negotovega človeka ob tirih? Po usodnih nesrečah so strojevodje pogosto spregledani. Na Slovenskih železnicah so nam dali jasno vedeti, da po odmevni decembrski nesreči menda še ni primeren čas za obravnavo te teme. Zato smo identiteto sogovornika - strojevodje skrili, saj mu ne želimo povzročiti težav z delodajalcem. Kljub temu je prav, da prisluhnemo njegovim besedam in opozorilu, da je pomembno poiskati pomoč.
Neverjetno zgodbo o prijateljstvu in nesebični pomoči sta napisala olimpijec, kajakaš Dejan Kralj, in akademik Jernej Čopič. Prijatelja iz otroštva sta športno pot začela skupaj, vendar je Jerneja ustavila bolezen. Pred letom in pol pa mu je Dejan podaril svojo ledvico in mu s tem omogočil novo življenje. Septembra lani sta prijatelja s kajakaškim podvigom od Solkana do otoka Vis zbirala denar za otroke, ki potrebujejo dializo, ter ozaveščala o plemenitosti darovanja organov. Anka Pirš.
Prva polovica šolskega leta je mimo, za nekatere šolarje so se začele počitnice in za mnoge je že mimo tudi zimska šola v naravi. Čeprav je ena šola v naravi del obveznega programa devetletke in jo država sofinancira, je glavnina finančnega bremena še vedno na starših. 5-dnevno učenje smučanja lahko stane tudi več kot 200 evrov. Cena je odvisna od nastanitve, pa tudi od prizadevanj vodstev šol: v Nazarjah na primer z dobrodelnimi koncerti in ob pomoči pokroviteljev učencem že dolgo omogočajo tri povsem brezplačne šole v naravi. Zakaj so šole v naravi dragocene in zakaj so tako drage? Alenka Frantar
Medtem ko so vse oči uprte v Gazo, se zaostrujejo tudi razmere na Zahodnem bregu, kjer razburja nasilje judovskih naseljencev. Ti so krvavi oktobrski napad Hamasa izrabili za maščevalne pohode in teroriziranje Palestincev. Kar 16 celotnih skupnosti, vasi in zaselkov, večinoma beduinskih, so pregnali z njihovih domov in zemlje. To pa ob krvavenju Gaze večinoma ostaja spregledano. Reportaža dopisnice Karmen Švegl.
Po skoraj dveh desetletjih napovedovanja zakona o dolgotrajni oskrbi je 1. januarja vendarle začela veljati prva pravica na podlagi tega zakona: do oskrbovalca družinskega člana. Toda v mesecu in pol centri za socialno delo niso mogli izdati še niti ene odločbe. Kaj bo, ko bo ob polni uveljavitvi zakona svoje pravice želelo 60 tisoč upravičencev? Novinarka Cirila Sever.
Slovensko politično prizorišče je razgreto. Skrhani odnosi v koaliciji, napetosti v opoziciji, upadanje podpore vladi, bližajoče se evropske volitve. Kaj vse je v ozadju pretresov, ki so izbruhnili na plano po spornem nakupu stavbe za sodno palačo na Litijski cesti v Ljubljani? In kako v politiki povrniti zaupanje ljudi? Novinar Boštjan Fabjan.
Se mora res zgoditi najhujše, da zares in to za več kot en dan prisluhnemo čedalje hujšim stiskam mladih? V petih letih si je življenje vzelo 23 mladoletnikov. Po raziskavi iz leta 2022 je kar šestina mladostnikov - starih 13, 15 in 17 let - resno razmišljala o samomoru. Ponekod tretjina dijakov prejema redno terapijo z antidepresivi, antipsihotiki in pomirjevali. Na to statistiko nas je opozorila nedavna pretresljiva smrt 15-letnega ljubljanskega gimnazijca. Odziv pristojnih pa je, kot opozarjajo sogovorniki Tadeje Anžlovar, slab in prepočasen.
Protiutež vsakdanji naglici marsikdo najde v naravi in vse več zanimanja je tudi za zahtevne gorske in jamarske ture. Vendar ni vseeno, kdo vas popelje na tako - včasih tudi nevarno - odkrivanje narave. Pravega nadzora nad tem, kdo vse vodi ljudi v naše gore, ni. Še slabše je pri organizaciji ogledov neturističnih, večinoma tehnično zahtevnih jam, kjer zakonskih predpisov sploh ni. Ali se bo res morala zgoditi kakšna večja nesreča, da bo država ukrepala? Alenka Frantar.
V Sloveniji ženske zadnja leta pogosteje želijo roditi doma. Leta 2022 je s strokovno pomočjo doma rodilo 73 žensk. O tem se največ govori takrat, ko pride do zapleta - tako kot lani, ko je eden od novorojenčkov umrl. Zdravniki porode doma odsvetujejo, a mnogi ob tem poudarjajo, da jih ne bi smeli prepovedovati. Jasna Krljić Vreg se je pogovarjala z zdravniki, ženskami, ki so rodile doma, in babico, ki je vodila že več kot 150 porodov na domu.
Neveljaven email naslov