Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Spremljali boste posnetek izvedbe priljubljene Beethovnove simfonije v F-duru, imenovane Šesta ali Pastoralna simfonija, v izvedbi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in dirigenta Simona Dvoršaka. Ta simfonija ima poseben pomen za Ljubljano, saj je Beethoven, častni član ljubljanske Filharmonične družbe, partituro s svojimi popravki podaril temu ljubljanskemu društvu. Televizijski posnetek, ki ga predstavljamo, ponuja vpogled v prvo izvedbo Beethovnove Pastoralne simfonije po ljubljanski partituri s skladateljevimi lastnoročnimi popravki. Režiser Aljaž Bastič.
Studijski posnetek Beethovnove Violinske sonate št. 5., op. 24 sta izvedla violinistka Vesna Velušček in pianist Klemen Golner. Popeljala sta nas skozi cikel štirih kontrastnih stavkov, od vedrega in pomladno obarvanega prvega stavka, zamišljenega, skoraj religioznega Adagia in hitrega, nevihtnega Scherza do zaključnega stavka, v katerem spet posije toplo pomladno sonce. Vizualna podoba je nastala v sodelovanju režiserja Aljaža Bastiča, scenografke Urške Dolinar in grafičnega oblikovalca Simona Luznarja. Režiser posnetka je Aljaž Bastič, urednica oddaje Danica Dolinar.
Televizija Slovenija se letošnji 250. obletnici Beethovnovega rojstva poklanja s predvajanjem prav posebnega dokumentarno-igranega filma. Film Skrivnosti z Beethovnove ulice v sproščenem, vizualno razgibanem slogu raziskuje povezave med Beethovnom in Slovenijo. Znano je, da je bil Beethoven častni član ljubljanske Filharmonične družbe, znano je tudi, da je tej družbi v zahvalo poslal prepis svoje Pastoralne simfonije z lastnoročnimi popravki. Manj pa je znano, da je bil domnevno povezan s številnimi umetniki slovenskega rodu – pianistko Mario Leopoldino Pachler Košak, violinistom Ignazem Zupančičem (Ignaz Schuppanzigh), skladateljem Jurijem Mihevcem in drugimi. Vsa ta glasbenoforenzična odkritja v sproščenem dokumentarcu povezuje v zanimivo zgodbo igralec in pianist Jure Ivanušič. V filmu mu jih pomagajo razjasniti govorci – ddr. Igor Grdina, dr. Gregor Pompe, dr. Alenka Bagarič, dr. Ingeborg Harer in Lara Oprešnik. Scenarij Jure Ivanušič in Marko Vezovišek, direktor fotografije Uroš Hočevar, scenografka Urška Dolinar, režiser Aljaž Bastič. Urednik oddaje Daniel Celarec.
Koncertno sezono Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je odprl program, posvečen 250. obletnici Beethovnovega rojstva. Poleg uvodne simfonične pesnitve Pesem jeseni slovenskega skladatelja Antona Lajovca sta bili na programu Beethovnova 1. simfonija in njegova izjemno redko izvajana Fantazija za klavir, soliste, zbor in orkester. Slednjo označujejo za »sestrico« znamenite 9. simfonije. Povezuje na videz nezdružljive glasbene oblike ‒ klavirski koncert, simfonijo in kantato ‒ v fantazijsko delo. V njeni izvedbi so se predstavili pianist Nejc Kamplet, pevski solisti, Simfonični orkester in zbor SNG Maribor pod vodstvom zborovodkinje Zsuzse Budavari Novak in dirigenta Wolfganga Harrerja.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU, letos nastaja že četrtič. Posvečena je 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna. Šest televizijskih hiš, iz Avstrije, Švice, Francije, Nizozemske in tudi TV Slovenija z uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je po navdihu življenja in glasbe tega velikega skladatelja naročilo nove skladbe in posnelo videospote. Avtor besedila in glasbe za slovensko pesem Radost / Joy za mladinski pevski zbor RTV Slovenija in jazzovski trio je vsestranski glasbenik Samo Vovk. Besedilo pesmi je napisal v duhu podpore vsem nam in še posebej mladim. Navdihnili so ga spodbudni citati iz Beethovnovih pisem. Nagovarja nas, naj se nikoli ne nehamo učiti, naj razvijamo darove, ki so nam bili dani, in naj se ne ustavimo pri prvi oviri … Slovenska skladba Beethovna predstavlja v malo drugačni, jazzovski luči. S tem je želel avtor pokazati, da je Beethovnova glasba večno aktualna in da ostaja edinstvena ne glede na žanr. Pozoren poslušalec bo v skladbi odkril tudi nekatere motive iz Beethovnovih del, kot so Pastoralna simfonija, Sonata v mesečini, 5. simfonija in Oda radosti iz 9. simfonije. Zborovodja MPZ RTV Slovenija je Tomaž Pirnat, v jazzovskem triu so igrali pianist Gregor Ftičar, tolkalist Primož Podobnik in kontrabasist Ilj Pušnik. Urednica je Danica Dolinar, režiser Marijan Kučej.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU, je leta 2020 nastala že četrtič. Posvečena je bila 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna. TV Slovenija z Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj in še pet televizijskih hiš iz Avstrije, Švice, Francije in Nizozemske je po navdihu življenja in glasbe tega velikega skladatelja naročilo nove skladbe in posnelo videospote. Slovenska skladba Beethovna predstavlja v malo drugačni, jazzovski luči, avtor besedila in glasbe za slovensko pesem Radost/Joy za mladinski pevski zbor RTV Slovenija in jazzovski trio je vsestranski glasbenik Samo Vovk.
V studijski vizualizaciji Beethovnovega četrtega klavirskega koncerta pod taktirko Simona Krečiča in s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija bo odlike svoje interpretacije predstavil pianist, solist Petar Milić. Petar Milić velja za enega najboljših slovenskih pianistov v mednarodnem merilu. Leta 1997 je na mednarodnem klavirskem tekmovanju Nikolaja Rubinsteina v Parizu osvojil prvo nagrado, za izvedbo prav tega Beethovnovega klavirskega koncerta pa je leta 1996 prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Režiser Jan Zakonjšek, urednik oddaje Daniel Celarec.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU, je bila tokrat posvečena 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna. Šest televizijskih hiš, iz Avstrije, Švice, Francije, Nizozemske in tudi TV Slovenija z uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je naročilo nove skladbe in posnelo videospote po navdihu življenja in glasbe tega velikega skladatelja. Tokrat se s spominom na glasbenega velikana predstavlja francoska televizija.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU, je bila tokrat posvečena 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna. Šest televizijskih hiš, iz Avstrije, Švice, Francije, Nizozemske in tudi TV Slovenija z uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je naročilo nove skladbe in posnelo videospote po navdihu življenja in glasbe tega velikega skladatelja. Tokrat se predstavlja televizija italijanske Švice.
Virtuozni Trojni koncert L.van Beethovna izvajajo vrhunski slovenski glasbeniki Dejan Bravcničar, Ciril Škerjanec in Aci Bertoncelj in orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Uroša Lajovica.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU, letos nastaja že četrtič. Posvečena je 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna. Šest televizijskih hiš, iz Avstrije, Švice, Francije, Nizozemske in tudi TV Slovenija z uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je po navdihu življenja in glasbe tega velikega skladatelja naročilo nove skladbe in posnelo videospote. Avtor besedila in glasbe za slovensko pesem Radost / Joy za mladinski pevski zbor RTV Slovenija in jazzovski trio je vsestranski glasbenik Samo Vovk. Besedilo pesmi je napisal v duhu podpore vsem nam in še posebej mladim. Navdihnili so ga spodbudni citati iz Beethovnovih pisem. Nagovarja nas, naj se nikoli ne nehamo učiti, naj razvijamo darove, ki so nam bili dani, in naj se ne ustavimo pri prvi oviri … Slovenska skladba Beethovna predstavlja v malo drugačni, jazzovski luči. S tem je želel avtor pokazati, da je Beethovnova glasba večno aktualna in da ostaja edinstvena ne glede na žanr. Pozoren poslušalec bo v skladbi odkril tudi nekatere motive iz Beethovnovih del, kot so Pastoralna simfonija, Sonata v mesečini, 5. simfonija in Oda radosti iz 9. simfonije. Zborovodja MPZ RTV Slovenija je Tomaž Pirnat, v jazzovskem triu so igrali pianist Gregor Ftičar, tolkalist Primož Podobnik in kontrabasist Ilj Pušnik. Urednica je Danica Dolinar, režiser Marijan Kučej.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU, letos nastaja že četrtič. Posvečena je 250. obletnici rojstva Ludwiga van Beethovna. Šest televizijskih hiš, iz Avstrije, Švice, Francije, Nizozemske in tudi TV Slovenija z uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je po navdihu življenja in glasbe tega velikega skladatelja naročilo nove skladbe in posnelo videospote. Avtor besedila in glasbe za slovensko pesem Radost / Joy za mladinski pevski zbor RTV Slovenija in jazzovski trio je vsestranski glasbenik Samo Vovk. Kot pevec, kitarist, aranžer, producent in glasbeni vodja različnih glasbenih zasedb žanje številne uspehe. Po evrovizijski zmagi ženskega pevskega zbora Carmen manet, za katerega je napisal skladbo Ta na Solbici, tokrat na povabilo uredništva glasbenih in baletnih oddaj znova sodeluje v evrovizijskem projektu. Besedilo pesmi je Samo Vovk napisal v duhu podpore vsem nam in še posebej mladim. Navdihnili so ga spodbudni citati iz Beethovnovih pisem. Nagovarja nas, naj se nikoli ne nehamo učiti, naj razvijamo darove, ki so nam bili dani, in naj se ne ustavimo pri prvi oviri … Glasbeno Beethovna predstavlja v malo drugačni, jazzovski luči. S tem je želel tudi pokazati, da je Beethovnova glasba večno aktualna in da ostaja edinstvena ne glede na žanr. Pozoren poslušalec bo v skladbi odkril tudi nekatere motive iz Beethovnovih del, kot so Pastoralna simfonija, Sonata v mesečini, 5. simfonija in Oda radosti iz 9. simfonije. Zborovodja MPZ RTV Slovenija je Tomaž Pirnat, v jazzovskem triu so igrali pianist Gregor Ftičar, tolkalist Primož Podobnik in kontrabasist Ilj Pušnik. Ob glasbenem spotu vam bomo predstavili tudi nekaj zanimivih priprav na tonsko in na video snemanje pod naslovom »Kako smo snemali na TV Slovenija«. Urednica je Danica Dolinar, režiser Marijan Kučej.
Posnetek s koncerta Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo v Ljubljani pod vodstvom umetniškega vodje in dirigenta Marka Letonje. Študenti glasbe so predstavili izvedbo ene najslavnejših simfoničnih del vseh časov, dramatične 5. simfonije Ludwiga van Beethovna, ki izraža občutja tragične skladateljeve osebne usode in njegovo vero v človekovo zgodovinsko poslanstvo. Znameniti uvodni motiv štirih udarcev je sam skladatelj razložil s stavkom: »Tako trka usoda na vrata«.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta En Shaoa pripravil izvedbo Beethovnove Simfonije št. 6, imenovane tudi »Pastoralna simfonija«, saj jo je skladatelj vsebinsko tesno povezal z občutji, ki jih je v njemu vzbudila narava.
Z novim letom smo vstopili tudi v Beethovnovo leto, v katerem zaznamujemo 250 let od rojstva tega glasbenega velikana. Danes bi bil Ludwig van Beethoven nedvomno pop zvezda, še vedno pa je eden najbolj poslušanih in izvajanih skladateljev na svetu. Beethoven je težave s sluhom zaznal pri 26 letih. Zaprl se je vase, poleg naglušnosti in pozneje gluhote naj bi trpel tudi za bipolarno motnjo. Toda njegove največje mojstrovine so nastale prav v njegovem zadnjem obdobju. Če želimo doseči boljšo dostopnost gledališč vsaj 150.000 ljudem, je treba pripraviti nacionalno strategijo za zagotavljanje nadnapisov in opremiti državne hrame kulture z indukcijsko zanko. Zatika se kje drugje kot pri denarju. V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini predstavljamo tudi Stanislava Intiharja, Nikolaja Vogla in Roka Juršiča, ki svoja čustva in ideje izražajo z umetniškimi deli.
Neveljaven email naslov