Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokratni gost je najprej otrok s Petrička, spada torej med tiste otroke, ki jim je komunistična oblast po vojni umorila starše, njih pa poslala v zloglasni Petriček pri Celju. Francijevo mamo so še videli zaprto v Starem piskru, potem pa je izginila v povojnih pomorih. Franci je odraščal kot sirota pri teti in se vse življenje spopadal s travmo, ki ga je spremljala od najnežnejših let. Kot publicista in široko razgledanega moža, podjetnika, ki je 30 let živel v Nemčiji, ga vladna ukinitev spomina na žrtve komunizma niti ni presenetila. Seveda ga je užalila, razbesnela, a hkrati vidi ta akt kot vrhunec delovanja Golobove vlade, ki se namesto s prihodnostjo ukvarja s preteklostjo. O sami ukinitvi dneva spomina na žrtve komunizma pričevalec pravi: "To je nekaj tako podlega, da se mora človek zadržati, da ne bi naredil kake neumnosti in da ne bi koga, prvega, ki bi ga srečal, mahnil. /…/ Vlada je ravno s tem zadnjim aktom pokazala, kako neumne ljudi ima." V pogovoru je Kindelhofer ocenil, da je tolikšno ukvarjanje s preteklostjo, kot smo mu priča sedaj, posledica vpliva nekdanjega predsednika Kučana, ki po njegovem ne deluje v smeri sožitja. Za prihodnost in spravo med Slovenci pa pravi, da je edina pot do tega resnica. Ko izvemo, kaj se je zgodilo, in si priznamo napake ter zločine med nami, potem lahko na tej osnovi zaživimo skupno prihodnost. Če tega ne bomo storili, se bomo neprestano vrteli okrog preteklosti in se vanjo vračali. Voditelj: Jože Možina
V oddaji Dober večer bomo gostimo znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja.
Gost oddaje Intervju bo sociolog, prof. dr. Gorazd Kovačič, zaposlen na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s politično in ekonomsko sociologijo, sicer pa je tudi predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije, ki je te dni napovedal nadaljevanje stavke visokošolskih delavcev; prvi stavkovni dan bo 30. maja. O delovnih razmerah visokošolskih učiteljev, o njihovih plačah, o slovenskem političnem prizorišču, o nevarnostih zlorabljanja zgodovinskih travm v politične namene in o tem, ali tudi sedanja vlada ponavlja napake njenih levoliberalnih predhodnic, se bo s prof. Kovačičem pogovarjala Ksenija Horvat.
Georg Mohr je šahovski velemojster, po izobrazbi in osnovnem poklicu je matematik, je tudi šahovski trener in publicist. Kot aktivni igralec je bil 20-krat član zmagovalnih ekip Železničarskega šahovskega kluba iz Maribora, ki so osvojile naziv državnih prvakov. Danes je predsednik tega kluba, ki deluje že 96 let.
Seizmologi in geologi so pripravili novo karto potresne nevarnosti Slovenije, ki jo morajo pri gradnji upoštevati projektanti. Dosedanja je bila metodološko zastarela. Starejši modeli so, po besedah strokovnjakov, potresno nevarnost podcenjevali. V prehodnem obdobju dveh let projektanti lahko uporabljajo ali novo ali doslej veljavno karto, od 1. maja 2024 pa bo nova karta edina veljavna za potresno odporno projektiranje. Kakšno je to projektiranje, v tokratni oddaji Intervju sprašujemo zaslužnega profesorja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Mateja Fischingerja, ki je dal s svojim širokim naborom temeljnih in aplikativnih raziskav v svetovnem merilu izjemen prispevek k razvoju potresnega inženirstva kot znanstvene vede. Voditeljica: Vida Petrovčič
Matevž Frangež je Mariborčan, po izobrazbi univerzitetni diplomirani pravnik, v javnosti pa je mnogo bolj znan po svojem političnem udejstvovanju. Osem let je bil član mestnega sveta v Mariboru, dvakrat je bil izvoljen tudi za poslanca državnega zbora. Zdaj je državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo in predsednik Konference stranke Socialnih demokratov.
Gost tokratnega pogovora je prvi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Uvodoma je predstavil svojo novo knjigo Pomen osamosvojitve, s podnaslovom Priročnik za zagovornike in nasprotnike slovenske osamosvojitve. Zamisel za knjigo se je porodila ob ugotovitvi, da mlajša generacija, vključno s politiki, ki so sedaj na oblasti, o osamosvojitvenih temah ne ve veliko ali celo noče nič vedeti. Dr. Rupel se tako nasmehne ob izvajanjih kulturne ministrice dr. Vrečko in predsednice parlamenta Klakočar Zupančič, ki Čebine oz. 27. april 1941 povezujejo z osamosvojitvijo. Samostojna Slovenija je namreč nastala ob prelomu s starim totalitarnim režimom. Dimitrij Rupel v pogovoru označi poti in dileme slovenskega vključevanja v Nato in nasprotovanja le-temu. Nasprotniki so isti še danes, sedaj izražajo razumevanje za geostrateške interese Rusije v škodo Ukrajine. Glede slovenske prihodnosti pa je sogovornik prepričan, da moramo izkoristiti vse potenciale in na vodilne položaje postaviti sposobne ljudi, ne glede na politično prepričanje. Z delitvami in izločanjem bomo le nazadovali, je prepričan Rupel. Voditelj: Jože Možina
Na predvečer 1. maja bo gostja oddaje Intervju zaslužna profesorica dr. Polonca Končar, odlična poznavalka domačega in mednarodnega delovnopravnega področja. Redna profesorica Pravne fakultete UL je postala leta 1990, nekaj let zatem pa ena od treh dekank na čelu te fakultete doslej. Skoraj deset let je bila članica in predsednica Evropskega odbora za socialne pravice pri Svetu Evrope. To je odbor neodvisnih strokovnjakov za nadzor in spremljanje Evropske socialne listine, mednarodne pogodbe, ki določa delavske in socialne pravice. S prof. dr. Polonco Končar se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V oddaji dober večer bomo pozdravili Davida Mišiča, enega od letošnjih prejemnikov Glazerjeve listine: Gre za uveljavljenega arhitekta srednje generacije, ki s sodelavci med drugim načrtuje javne ter zasebne stavbe, idejne ureditve območij in izvaja prenove stavbne arhitekturne dediščine. Kakšni so sodobni, trajnostni izzivi arhitekture, kaj se je spremenilo in kaj ostaja kot torišče in vizija …
Slovenci smo ponosni na svojo naravo, na čisto okolje, zdravo pitno vodo. Pravico do pitne vode smo zapisali celo v ustavo. Toda naš ponos in skrb velikokrat ostajata na papirju. Na to nas opozarja tudi tokratni gost, redni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in ekolog dr. Mihael Jožef Toman. Voditeljica: Vida Petrovčič
Ddr. Ana Vovk je redna profesorica za fizično in regionalno geografijo na Filozofski fakulteti v Mariboru, raziskovalka trajnostnega razvoja, je vodja Mednarodnega centra za ekoremediacije in Mednarodnega centra za samooskrbo v Dolah pri Poljčanah. Je zagovornica naravnega kmetovanja in stališča, da brez duhovne znanosti ni prave znanosti.
Gostu tokratne oddaje Intervju uspe privabiti na proteste v Ljubljano več kot 30.000 ljudi. Pavel Rupar je protislovna osebnost. Kot župan in poslanec je doživel vzpone, kot obsojenec in zapornik pa padce, iz katerih se je, kot pravi, veliko naučil; spremenil se je in izboljšal odnos do sveta in družine. Pomembno vlogo pri njegovi preobrazbi je imela tudi diagnoza rak. Tudi s pomočjo vere je bolezen premagal in razvil občutljivost do ljudi in njihovih stisk. V oddaji poudari, kako se je iz že pozabljenega politika po naključju prelevil v prvega moža upokojenskih protestov. Potem ko je na Facebooku napisal sporočilo o tem, da se nihče ne potegne za upokojence, se je sprožil plaz podpore, ki se še povečuje. V nasprotju s kolesarskimi protestniki, ko se je Jaša Jenull na sedežu stranke Levica dogovarjal z njenim koordinatorjem, Rupar zatrjuje, da je zamisel o protestih dobil sam in da je krog ljudi, ki mu pomagajo, apolitičen. Med protestniki je veliko upokojencev, ki so pred desetletji prišli delat v Slovenijo iz nekdanjih jugoslovanskih republik, politično pa, pravi Rupar, je med njimi največ razočaranih volivcev Gibanja Svoboda. Pavel Rupar meni, da je razlog za množičen odziv na protestih njegova ideja povezovanja in preseganja vsakršnih razlik in da bomo povezani vsi skupaj lažje živeli. Voditelj: Jože Možina
Gostja oddaje Intervju bo Jelka Pšajd, etnologinja Pomurskega muzeja Murska Sobota. Jelka Pšajd je soavtorica aktualne razstave Kmečko delo v umetnostni in etnološki podobi in avtorica številnih knjig o etnološki dediščini Pomurja in Porabja. Raziskuje zelo različna področja, od tega, kakšno spodnje perilo so nosili naši dedki in babice, kako so razmišljali in se pogovarjali o vremenu, kakšne so bile šege ob smrti in pogrebih, kako se je preklinjalo in kakšna je prehranska dediščina Pomurja in Porabja. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
V oddaji Dober večer bomo vsak ponedeljek gostili znanega in zanimivega sogovornika, ki javno deluje ali je rojen in prihaja iz ene od štirih pokrajin v severovzhodni Sloveniji, Štajerske, Celjske regije, Koroške ali Pomurja. Vabljeni k ogledu.
Alenka Puhar zaznamuje slovenski prostor predvsem s publicističnim delom, v katerem se loteva prepovedanih, zamolčanih ali »raje pozabimo« tem, ki jih zna popisati občutljivo, znanstveno natančno in z izbrušenim jezikom. Med prvimi v socialističnih državah je leta 1967 prevedla preroški Orwellov roman 1984, s pisanjem in raziskovanjem pa se posveča temnim stranem zgodovine. V devetdesetih se je odločno postavila za slovensko pomlad in demokratizacijo družbe, njen občutek za pravičnost in človekove pravice pa najdemo v številnih knjigah in zbornikih, ki jih je napisala ali uredila. Voditeljica: Vida Petrovčič
V oddaji Dober večer boste tokrat spoznavali profesorja biologije in kemije, ki je z živalmi povezan že od malih nog, rezultat njegovega dela, pa se kaže v naravovarstveni instituciji Tropska hiša v Celju, kjer svoj prostor najdejo tudi ogrožene živalske vrste. V njegovi karieri najdemo še modni projekt in poseben odnos do estetike.
Gost tokratnega intervjuja je filozof, publicist, predvsem pa civilnodružbeni aktivist Aleš Primc. Z voditeljem Jožetom Možino se bosta pogovarjala o spornem fekalnem kanalu, ki ga MOL gradi na vodovarstvenem območju, in o kolapsu zdravstva v Ljubljani. Primc bo odgovarjal na vprašanja,v čem deluje drugače kot akterji levih civilnodružbenih gibanj. Dotaknil se bo tudi teme demografije, Pohoda za življenje in zaščite otrok.
V oddajo Dober večer prihaja Marko Korenjak, ki je neizbežno druženje z redko boleznijo znal in zmogel spremeniti v zgodbo o delu in uspehu na viski mednarodni ravni. Spregovorili bomo o izkušnja ter o štiriperesni deteljici odgovornih nalog v različnih mednarodnih organizacijah s področja zdravstva.
Gost oddaje Intervju bo dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, pobudnik in urednik jezikovnega portala Fran, avtor slovnic za osnovnošolce in srednješolce. Je dobitnik vseh priznanj in nagrad, ki jih človek na tem in širšem področju lahko prejme, raziskovalno pa živi v obdobju knjižnega jezika 16. stoletja. Eno njegovih najnovejših del je Stati inu obstati, izjemna knjiga o ključnih mejnikih slovenskega knjižnega jezika, književnosti ter kulture. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Jurij Šarman je po poklicu predmetni učitelj zgodovine, skoraj desetletje in pol je bil direktor Mladinskega centra v Centru interesnih dejavnosti na Ptuju, danes pa je tam koordinator mladinskih programov. V ospredju njegovega dolgoletnega dela sta prostovoljstvo in dobrodelnost. Je tudi ustanovni član Lions kluba Ptuj, pred leti pa je bil guverner Distrikta 129, zveze Lions kubov Slovenije.
Neveljaven email naslov