Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dve oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Tema oddaje je stara toliko, kot je stara Slovenija. Preiskovali smo, kako smo prodajali državno lastnino. Zakaj se po treh desetletjih privatizacije večina ljudi počuti opeharjena, ker se je do premoženja vseh dokopala le peščica? Kdo so zmagovalci privatizacije, kdo poraženci, kdo je pri spornih poslih gledal stran in zakaj? In tudi, kako je lastništvo podjetij razporejeno danes?
Državna pomoč je med zdravstveno krizo ohranila pri življenju številna podjetja. Strokovnjaki opozarjajo, da so sicer med njimi takšna, ki tudi v normalnih časih ne bi preživela, podatki pa kažejo, da je bilo v preteklem letu stečajev celo manj kot leto prej. EU in vlada pripravljata izhodno strategijo, v zraku pa visi vprašanje, ali nas ob koncu leta čaka plaz stečajev. V tokratnem projektu Ekstravisorja o stečajih si je ekipa za izziv zastavila sistem stečajev v Sloveniji in ga primerjala s tistim v Avstriji. Sledili so vprašanjem: zakaj pri nas stečaji z veliko premoženja trajajo desetletje in več, zakaj gre kar 90 odstotkov stečajne mase za stroške namesto upnikom, kako delujejo stečajni upravitelji, ali res obstajajo močna omrežja, kdo sploh koga nadzira? Rezultati analize so presenetljivi, o njih govorijo sogovorniki v prispevkih, v studiu pa bodo sodelovali predstavniki politike, sodišča, stečajnih upraviteljev in upnikov.
Koronavirusna kriza je prinesla še nekaj: vsak dan poslušamo in beremo poročila o opravljenih inšpekcijskih nadzorih, opozorilih in globah. Dnevno je v nadzor kovidnih ukrepov vključenih na desetine inšpektorjev – zdravstvenih, tržnih, kmetijskih, delovno-pravnih in drugih, tudi redarstvo in policija. In kako to delo poteka? S katerimi kadrovskimi in sistemskimi težavami se spoprijemajo inšpektorji, kako se odzivajo ljudje? To je prvo izhodišče tokratne oddaje. V drugem delu pa nas bo zanimalo, kako učinkovite so inšpekcijske službe na splošno: o dolgotrajnosti postopkov, neodzivnosti inšpektorjev, podvajanju njihovih pooblastil, pošiljanju pritožnikov od ene inšpekcijske službe do druge itn. Pričakovanja delavcev, da bo delovni inšpektor delodajalcu odredil izplačilo neplačane plače ali regresa, so prazna, ker zakonodaja tega ne dovoljuje. Nekaj let trajajoči postopki na gradbeni inšpekciji so lahko posledica neodzivnosti inšpektorjev, ali pa vedno novih nalog in pomanjkanja kadra. Njihov sindikat opozarja na primere slabega vodenja posameznih inšpektoratov in slabe organizacije dela. To pa pomeni, da ljudje tudi več let čakajo na dokončanje postopkov – vsaj ko gre za najbolj obremenjene inšpekcije, kot so delovna, gradbena ali okoljska. In izgubljajo zaupanje tako v delo inšpekcijskih služb kot v pravno državo. V oddaji bomo s prispevki predstavili konkretne primere oz. težave ljudi. Pristojne smo s temi težavami seznanili, z gosti v studiu pa bomo poskusili najti odgovore na vprašanja: zakaj tako in kako dolgo še?
Slovenija se utaplja v odpadkih. Požari niso redkost, podatki o onesnaženosti tal, vode in zraka niso zasnesljivi, odgovorni pa se vsakič znova izmaknejo odgovornosti. Ob stečajih podjetij ostanejo odpadki, ki nato brez dovoljenj ležijo na občinskih zemljiščih, sanacijo nevarnih območij pa namesto neodgovornih podjetij in posameznikov plačujemo državljani. Bodo sežigalnice, ki jih načrtuje država, rešile težave z nakopičeno odpadno embalažo in mešanimi odpadki ali povzročile le še nove? Ločeni odpadki še zdaleč niso vsi reciklirani, do krožnega gospodarstva pa je pot še dolga. Kdo vse obvladuje posel z odpadki in kje se ti naposled znajdejo?
Čas korona krize je bolj kot kadarkoli doslej široko javnost soočil z vprašanji samooskrbe s hrano. Strah o pomanjkanju se je hitro polegel, nasprotno- pojavili so se viški mleka, mesa, solate … Samooskrbo s hrano je država zapisala kot prioritetni cilj do leta 2020. Podatki pa kažejo, da Slovenija pridela viške mleka, jajc, perutnine in vina, pri zelenjavi in sadju pa skoraj dve tretjini potreb uvozi. Zakaj niso vzpostavljene oskrbovalne verige, komu to koristi, zakaj so zadruge pri povezovanju kmetov neaktivne, kako je s subvencijami, kaj lahko spremeni nov zakon o samooskrbi – so samo nekatera vprašanja tokratne oddaje. V njej sodelujejo kmetje, lastniki predelovalnih podjetij, zadrug, kmetijski analitiki in predstavniki oblasti.
Tokratna preiskovalna oddaje EkstraVisorja je namenjena socialni politiki. Že naslov "Kdo rabi in kdo dobi?" nakazuje bistvo oddaje: ali socialni transferji zagotavljajo dostojno preživetje, ali jih res dobijo tisti, ki jih najbolj potrebujejo, koliko je sistem obremenjen z birokracijo, kakšni so učinki nedavne reorganizacije centrov za socialno pomoč, kolikšna je razpršenost transferjev po različnih institucijah? Prispevki, ki smo jih posneli na terenu, ponujajo zanimive in pomembne iztočnice, v njih sodelujejo prejemniki socialnih pomoči, brezposelni in predstavniki stroke. V pogovoru v studiu pa bodo predstavniki oblasti, centrov za socialno delo, humanitarnih organizacij in varuh človekovih pravic. Voditeljica pogovora v studiu bo Erika Žnidaršič. Urednica Lidija Hren.
Zadnje zamenjave uprav v dveh pomembnih podjetjih, Telekomu in Petrolu, so v prvi vrsti sprožile vprašanje: kdo vodi igro v državnih ali pretežno državnih podjetjih? Politika, SDH ali nadzorniki samostojno? S tem izzvivom, se je preiskovalna skupina EkstraVisor lotila analize nadzornikov državnih podjetij v zadnjem desetletju in pol, njihove (ne)odvisnosti od politike, vpetosti v interesna omrežja, predvsem pa odgovornosti. V nasprotju s splošnim prepričanjem imamo v Sloveniji tudi kakšnega nadzornika, ki je zaradi malomarnega opravljanja funkcije moral v zapor, dejstvo pa je, da med njimi ni nadzornikov velikih zgodb, kot, na primer, bančna luknja ali Teš. Zanimiva je tudi primerjava z nemškim sistemom delovanja nadzornikov. V pogovoru v studiu bodo sodelovali: Gabrijel Škof, Borut Jamnik, Gorazd Podbevšek, Bogomir Kovač, Anže Logar in Boris Štefanec.
Preiskovalna skupina TVS se tokrat loteva največjega telekomunikacijskega operaterja, ki je v večinski državni lasti in s katerim je poslovno povezano na stotine dobaviteljev, IT podjetij, prejemnikov sponzorskih, donatorskih sredstev, svetovalcev itn. Prav to omrežje vodi k odgovoru, zakaj je politika v preteklosti nekajkrat sprožila postopke prodaje Telekoma – in si vedno premislila. Nadzorne institucije se Telekoma, v glavnem izogibajo, forenzično poročilo spornih poslov je skrbno varovana skrivnost. K pogovoru v studiu smo povabili: čelne ljudi Telekoma, SDH-ja, AKOSA, malih delničarjev, ekonomsko stroko. Pogovor v studiu bo vodila Erika Žnidaršič.
Dokazov, kaj zmorejo slovenski znanstveniki v svetovnem merilu, je več - na primer odkritje povezave med virusom zika in mikrocefalijo in odkritje proteina v kačjem strupu, ki zavira strjevanje krvi. Od tu dalje pa se Slovenija z razvitimi državami ne more več primerjati - za znanost in razvoj daje manj od 2 % bruto domačega proizvoda, sredstev državnega proračuna je le 0,4 % bruto domačega proizvoda. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije deli večino tega denarja - in to po zapletenem sistemu in s pomočjo seznama več tisoč recenzentov.
Primer TEŠ 6 je v javnosti in politiki postal sinonim za koruptivni megalomanski projekt. A do danes, po osmih letih od začetka policijskih preiskav, ni za korupcijo ali zlorabo položaja še nobene sodbe sodišča. Nasprotno – Teš 6 je še vedno v fazi preiskave. To je bil ključni izziv Preiskovalne skupine TVS: zakaj stvari stojijo, kaj se dogaja na celjskem okrožnem sodišču, ki obravnava zadevo TEŠ? V oddaji bomo na osnovi policijskih, tožilskih, sodnih in davčnih dokumentov, ki jih je Preiskovalni skupini uspelo pridobiti, razkrili metode dela, poti zaslužkov, izmikanje v davčnem postopku, sistem izvršenih dejstev pri vodenju projekta od ideje do začetka delovanja. Vključno z imeni in priimki akterjev – ne samo TEŠ-evega omrežja, temveč tudi v vrhu politike. O netransparentnem vodenju projekta TEŠ 6 je bilo doslej ogromno napisanega – toliko bolj je pomenljivo dejstvo, da zakonsko določena cena premoga – prav ta cena pa je bila eden izmed pogojev za državno poroštvo – do danes nikoli ni bila plačana. Teš od začetka obratovanja bloka 6 –Premogovniku plačuje višjo ceno premoga, ne HSE, ne vlada kot skupščina HSE pa ne poskrbita, da bi se ustrezno spremenila tudi veljavna pogodba. Med gosti v studiu bodo tudi predstavniki policije, tožilstva, sodišča in HSE.
Tokratna tema, ki jo je pripravila preiskovalna skupina TVS, so izgubljene tožbe Slovenije na mednarodnih sodiščih. Od osamosvojitve do danes smo iz državnega proračuna plačali 357 milijonov evrov kazni, odškodnin, odvetniških storitev in drugih stroškov. Med bolj znanimi primeri so odškodnine za dolgotrajna sojenja, za izbrisane, plačilo hrvaških in bosanskih deviznih vlog; manj znano je, da smo plačali 51 milijonov evrov po izgubljeni arbitraži s Hrvaško zaradi nedobave električne energije. Kje so torej vzroki za toliko izgubljenih tožb Slovenije? In kdo je odgovoren – politika, sodstvo, slaba obramba? S temi vprašanji se ukvarja oddaja, tako v prispevkih kot v pogovoru v studiu.
Podatkovno-preiskovalna skupina TVS pripravlja dva oddaji – dva dosjeja o bančni luknji. Po predvajanju drugega dosjeja bo takoj sledil še pogovor v studiu. Po dobrih štirih letih od že druge sanacije bank – ostaja ob več kot pet milijardni bančni luknji veliko vprašanj: kdo jo je povzročil, zakaj, s katerimi posli in potezami, koliko je na to vplival zakonodajni sistem in koliko prepletenost politike z vodstvi bank, kdo je kasneje odločal o velikih popustih pri prenosih terjatev na slabo banko, ali je nekdanja bančna elita še danes zaščitena in kaj se dogaja s sodnimi postopki? Na ta vprašanja smo poskušali najti odgovore, konkretne primere kreditiranja milijonskih poslov, ki so jih na koncu plačali davkoplačevalci, raziskali smo načine odločanja v bankah, šli po sledi kaznivih dejanj. Prva oddaja o bančni luknji temelji na primerih dve zasebnih, likvidiranih bank – Probanke in Factor banke, druga pa na primerih NLB in NKBM.
Visoki stroški, slab nadzor, centri moči in odločanja. 2. tir- od sledi do razkritja. Posebna oddaja z raziskavami podatkovno-preiskovalne skupine EkstraVisor.
Koliko denarja, ki se obrne na trgu zdravil in medicinskih pripomočkov, konča v dobaviteljskih žepih, in koliko denarja farmacevtske industrije na računih zdravnikov – v obliki svetovalnih honorarjev? Kje je meja med korupcijo in nagrado? Lahko stanovske organizacije v svojih vrstah naredijo red? Kateri dobavitelji obvladujejo slovenski trg, kakšni so dobički, kako razpredene lastniške mreže? Kaj pa gospodarski kriminal? Do kod so prišle preiskave sumov kaznivih dejanj? Kdo vse v javnem zdravstvu skrbi za nabave in javna naročila, skozi katera odtekajo milijoni? Kako se na EkstraVisorjeva razkritja odziva država? Podrobna analiza v studiu Tarče z voditeljico Eriko Žnidaršič. Gosti: Boris Koprivnikar, Harij Furlan, dr. Igor Šoltes, Andreja Čufar, Metka Zorc, dr. Alojz Ihan.
V slovenskem javnem zdravstvu se za nakupe medicinskih pripomočkov in zdravil vrti na stotine milijonov evrov. Slovenske bolnišnice z javnim denarjem ravnajo vsaka po svoje in – kot kažejo izsledki podatkovne raziskave EkstraVizor - kakor se jim zdi: enormne razlike v nakupnih cenah, ustrežljivost do vedno istih dobaviteljev, pogosto nesmotrn izbor najdražjih izdelkov. Že pri umetnih kolkih bi z gospodarnim ravnanjem lahko ena sama bolnišnica v enem samem letu privarčevala za 13 operacij kolkov. Zakaj na Švedskem dosegajo nižje cene kot v Sloveniji? Zakaj bolnišnična vodstva, zdravstvena oblast in nadzorne ustanove dopuščajo odtekanje denarja in zaslužkarstvo s provizijami? Gre za naključje, površnost, neznanje ali sistemsko napako? Kdo bo ukrepal? Od sledi do razkritja – v Tarči z Lidijo Hren. Gosti: Milojka Kolar Celarc, Simon Vrhunec, Janez Lavre, Danijel Bešič Loredan, Dragan Kovačič, Erik Brecelj in Milena Basta Trtnik.
Neveljaven email naslov
