Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Grenlandija je kljub ledu in mrazu vroča svetovna tema. Morda še nikoli tako. Volivci največjega otoka na svetu so odločali o svoji prihodnosti, vendar je ta z napovedjo novega ameriškega predsednika, da želi Grenlandijo v ameriških rokah, nepredvidljiva. Zakaj sta Grenlandija in geopolitika Arktike tako pomembni? V Globusu o pohlepu po tem otoku in o tem, kaj hočejo tamkajšnji prebivalci.
Nenavaden virus iz Kitajske, preplah, karantena. Se je res vse začelo na vuhanski tržnici? Govorili smo z medicinskim osebjem iz Italije, kjer je zdravstveni sistem na začetku epidemije začel razpadati, in tudi z britanskim nevropsihiatrom. Ali so pet let kasneje evropske bolnišnice bolje pripravljene na morebitno zdravstveno krizo? Kje so ventilatorji, ki jih je kupila Slovenija? V Globusu.
Ob zdravstvenih težavah 88-letnega papeža Frančiška so se znova okrepile razprave o prihodnosti Rimskokatoliške cerkve. O tem, ali bo ta po njegovem pontifikatu, ki se neizbežno bliža koncu, zavila v smer njegovih, za Cerkev liberalnih reform ali v smer nazadnjaškega konservativizma. Papež Frančišek bo v vsakem primeru ostal ljubljenec človeških src.
Kakšna bo politika vlade najmočnejšega evropskega gospodarstva in ene od dveh vodilnih političnih sil stare celine po nedeljskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji? Kaj prinaša vzpon skrajno desnih populistov ne le v tej državi, temveč tudi drugod po Evropi? Populisti, desni in levi, pogosto dobro zaznajo težave in strahove, ki mučijo volivce, ponujajo pa katastrofalne rešitve. Kako vzpon skrajnih populizmov spreminja svetovni politični red in staro celino?
Čez nekaj dni se bo začelo četrto leto vojne v Ukrajini. Kijev jo bije z neomajno podporo zahodnih zaveznikov in predvsem ZDA, a zdaj je v Beli hiši nov sogovornik, ki postavlja nove pogoje. Kaj Donald Trump vnaša v ukrajinsko-ruske odnose? Globus med Kijevom, Moskvo in Washingtonom o novem igralcu v starem sporu.
Novi ameriški predsednik Donald Trump je že sprejel nekatere ukrepe, napovedane v predvolilni kampanji, s katerimi naj bi zaščitil ali, bolje rečeno, privilegiral ameriško gospodarstvo. Na uvedbo carin na kitajske, mehiške, kanadske in tudi evropske izdelke so se že odzvale nekatere prizadete države. Je to začetek velike trgovinske vojne, v kateri bomo izgubili vsi, ali uvod v trgovinska pogajanja, s katerimi želi nova ameriška administracija od trgovinskih partnerjev izsiliti določene koncesije? Gotovo je le, da se v mednarodni trgovini napovedujejo spremembe.
Pred petimi leti je Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije. Živijo Britanci danes bolje, kot so živeli pred brexitom? Je izstop prinesel spremembe, ki so jih obljubljali politiki – večjo suverenost Združenega kraljestva, več denarja za zdravstveni sistem in manj migrantov? Koliko je izstop stal britansko gospodarstvo? O vsem tem v Globusu, ki je tokrat v celoti nastal na terenu, v Združenem kraljestvu.
Zmagovalec beloruskih predsedniških volitev je znan že vnaprej. Aleksander Lukašenko je z rusko podporo pred štirimi leti najprej zatrl množične proteste, potem pa še bolj utrdil svojo avtoritarno oblast. Toda za to je plačal ceno. Kakšne načrte ima z Belorusijo ruski predsednik? Kako jo vidi na svoji geopolitični šahovnici? Je sploh kakšna možnost, da bi si Belorusi znova izbojevali svobodo?
Donald Trump se po novembrskih predsedniških volitvah s slavnostno inavguracijo vrača v Belo hišo. Njegova sporočila v tednih po volitvah so že razburjala svet. O načrtih novega ameriškega predsednika v oddaji Globus dan po njegovi inavguraciji.
V Srbiji od lanskega novembra več deset tisoč protestnikov, na čelu katerih so študentje, protestira proti Vučiću in preostali srbski eliti na oblasti. Proteste je sprožilo zrušenje nadstreška na novosadski železniški postaji, ki je vzelo 15 življenj. Protestniki za nesrečo krivijo oblast, korupcijo v njenih vrstah in pomanjkljiv nadzor ter zahtevajo preglednost in ukrepanje. Bi izpolnitev teh zahtev res ustavila proteste ali je v ozadju še precej več kot le nesreča v prestolnici Vojvodine?
Litij, ključna kovina v baterijah pametnih telefonov in električnih vozil. Vsako leto bomo litija potrebovali samo še več in več. Kje so nahajališča litija in kdo z njim kuje največje dobičke? In kakšne so posledice pridobivanja litija? V Srbiji protestniki opozarjajo na škodljive posledice, ki bi jih načrtovani rudnik pustil na okolju. Leto 2025 bo tudi leto tekme za litij. V prvem Globusu leta.
Sedem milijonov ljudi na leto umre zaradi onesnaženega zraka. V Evropi je okoli 239 000 smrti mogoče pripisati posledicam izpostavljenosti delcem PM2,5. Kakšne so razmere v Sloveniji in kateri so glavni vzroki, da je zrak tako močno onesnažen? O tem v tokratnem Globusu.
Drama, ki jo je v zadnjih dneh spremljal ves svet. Po skoraj 14 letih krvave državljanske vojne v Siriji se je režim Bašarja al Asada sesul v le nekaj dneh. A kaj zmaga upora proti nasilnemu diktatorju pomeni za Sirijo, v kateri je moralo v zadnjih letih zaradi vojne zbežati od doma več kot 14 milijonov Sircev, in kaj padec Asadovega režima pomeni za svet? Je pred vrati Evrope nova begunska kriza? Globus o Siriji.
Združene države Amerike in Združeno kraljestvo so Ukrajini dovolili uporabo raket velikega dometa na ruskem ozemlju. Na potezo je Rusija odgovorila z novo balistično raketo srednjega dometa Lešnik. V zraku so jedrske grožnje, na fronti pa ruska vojska najhitreje do zdaj osvaja ozemlja. Kaj sledi: zaostritev vojne ali vendarle tiha diplomacija, ki bi stanje vsaj nekoliko umirila?
Vrvež na letošnji podnebni konferenci v Bakuju pomeni veliko skrbi in malo rešitev. Kaj se mora zgoditi na svetu, da bi res zaživel ambiciozen podnebni dogovor? Voditeljev večine držav, ki največ prispevajo k emisijam, na letošnjo konferenco ni bilo. V Belo hišo se vrača Donald Trump in klimatologi pravijo, da se končuje še eno vročinsko rekordno leto. O izgubljanju podnebne bitke, kar smo ob lanskih poplavah občutili tudi v Sloveniji, v Globusu.
Nemško gospodarstvo je v velikih težavah. Na svetovnem trgu je vse manj konkurenčno, spopada se z visokimi cenami energentov in trepeta pred morebitno uvedbo carin, ki jih napoveduje novi stari ameriški predsednik Donald Trump. In kot da to ne bi bilo dovolj, je zdaj razpadla še nemška vladna koalicija, ki se ni mogla zediniti o proračunu in dodatnem zadolževanju. Kancler Olaf Scholz je odstavil finančnega ministra Christiana Lindnerja, temu pa so sledili odstopi ministrov iz vrst liberalcev. Scholza tako 16. decembra v parlamentu čaka glasovanje o zaupnici, Nemce pa 23. februarja prihodnje leto predčasne volitve.
Kakšne bodo posledice izvolitve nekdanjega in bodočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa? Kaj to pomeni za Evropo, vojne in tudi za svetovno gospodarstvo? Kdo so njegovi zavezniki, komu je napovedal vojno? V oddaji Globus z dopisniki in gosti.
Ameriški volivci izbirajo 47. predsednika Združenih držav Amerike. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bo izid precej izenačen. Težko je napovedati, ali bo v Belo hišo kot predsednica prišla zdajšnja podpredsednica Kamala Harris, ali pa bodo volitve velika vrnitev Donalda Trumpa. A eno je gotovo – ameriške volitve zanimajo ves svet.
Skoraj četrtino elektrike v državah Evropske unije ustvarijo jedrske elektrarne. Energetska kriza, v katero je Evropo pahnila vojna v Ukrajini, je okrepila razprave in tudi strahove zaradi vprašanja, kako bomo na stari celini zagotovili dovolj poceni elektrike za vse. Je rešitev v jedrski energiji? O različnih pogledih in izkušnjah evropskih držav v Globusu.
400 milijonov otrok v tem trenutku odrašča ob grozotah vojne, ob strahu in lakoti. Nimajo dostopa do zdravljenja in izobraževanja, nekaterim celo v roke potisnejo orožje. Kljub temu so njihove želje za prihodnost velike. Kdo bo otrokom vojne pomagal preživeti in verjeti v prihodnost? In kako bodo preboleli hude travme, ki jih doživljajo?
Neveljaven email naslov
