Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sanacija škode, ki so jo povzročile letošnje poplave, odpira več strokovnih vprašanj. Kje in kako naj gradimo v prihodnje? Kako naj v prostor umeščamo naselja v bližini rek? In ali bi lahko letošnjo poplavno škodo preprečili? V tokratni oddaji Intervju gostimo nekdanjega dekana in zaslužnega profesorja Fakultete za arhitekturo Petra Gabrijelčiča. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Slovenska pisateljica, novinarka ter ljubiteljska zgodovinarka in antropologinja Milena Miklavčič je postala širše znana slovenskemu občinstvu predvsem s knjigo, ki nosi pomenljiv naslov: Ogenj, rit in kače niso za igrače. V njej ob resničnih zgodbah razčlenjuje slovensko preteklost in sedanjost, analizira medosebne odnose naših prednikov ter predvsem položaj žensk. To pa je vedno aktualna tema. Pogovor vodi Vida Petrovčič.
Gost oddaje Intervju je profesor Miha Kovač, velik poznavalec teorije in prakse založništva doma in na tujem. Je predavatelj na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, avtor številnih strokovnih monografij s tega področja, pa tudi nekaterih poljudnih knjig, kot so Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnih časih. Miha Kovač je seveda knjižni molj, ob vsem naštetem, ali pa predvsem zaradi tega, je v minulem letu opravljal ključno vlogo na področju slovenske kulture – bil je kurator predstvitve Slovenije na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. S profesorjem Kovačem se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V času prvih demokratičnih volitev in osamosvajanja Slovenije je bil prvi ljubljanski župan ter edini krščanski demokrat na tem položaju. Že leta 1968 je ustanovil podjetje za urejanje parkov in vrtov. Urejal je vrtove socialističnih veljakov, in če verjamete ali ne, mu ena od tovarišic ni plačala za opravljene storitve. Decembra letos bo star 94 let. Gost tokratne oddaje Intervju je Jože Strgar. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Z izjemno zdravnico, znanstvenico in predavateljico, ki jo je iskrena skrb za sočloveka pripeljala tudi v javno življenje in politiko, se je pogovarjal voditelj Jože Možina. V uvodu sta se dotaknila poklica zdravnika, ki je, kot pravi, poslanstvo, pomoč sočloveku vedno in povsod, ne le, ko si v službi. Dr. Tina Bregant ima dve specializaciji, piše knjige in dela v centru Cirius v Kamniku, ki je namenjen rehabilitaciji in izobraževanju gibalno oviranih otrok. Predana je poklicu in pravi, da se tudi sama od malih junakov veliko nauči – predvsem tistega, kaj je v življenju bistveno. Poleg tega je zelo aktivna na civilnodružbenem področju. Z gibanjem Prebudimo Slovenijo je sodelovala na spominski slovesnosti za žrtve komunizma 17. maja letos. Bila je tudi govornica na množičnem shodu upokojencev, ker meni, da nimajo pravega glasu in da resnično težko živijo. Je tudi mestna svetnica v Ljubljani in odločna nasprotnica gradnje kanala CO, za katerega meni, da je tudi zdravstveno vprašanje, saj bodo težave s pitno vodo ob onesnaženju iz tega kanala katastrofalno poslabšale kakovost življenja v prestolnici. V politiko je stopila iz idealizma, v času covida, na povabilo takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja. Neprijetno je bila presenečena, kako je večji del opozicije izkoriščal epidemijo za politične namene. Zelo je kritična do delovanja vlade na področju zdravstva: » Zapravili so stotine milijonov evrov in ne le, da niso storili nič – razmere so še veliko slabše – podaljšale so se čakalne vrste, zaradi katerih ljudje umirajo, rekordno je število ljudi brez osebnega zdravnika.« Opozorila je, da aktualna oblast krči sredstva na tistih področjih, ki prizadenejo najšibkejše, tudi njene paciente. Zelo negativno in prizadeto je komentirala poskus sedanje vlade z zakonom o evtanaziji, ki je po njenem v celoti v nasprotju s poslanstvom in izobrazbo zdravnikov. Ob osebni izkušnji z očetovim umiranjem je ovrednotila trpljenje, ki se ga sicer vsi bojimo, a je sestavni del življenja, ki mu ni mogoče ubežati. Kot strokovnjakinja za nevroznanost je komentirala povezavo med travmatičnimi posledicami epidemije covida in zadnjimi volitvami, ko ljudje ob medijskem pompu »niso imeli druge izbire« kot da volijo Svobodo Roberta Goloba, ki se je po njenem mnenju »prodal« v barvah in črkah alpskega mleka. Meni, da negativna izkušnja z Golobovo vlado sporoča, da je pasivnosti konec in se morajo državljani aktivneje zavzeti za svoje vrednote, ki jih sedanja oblast krši. Navaja primer poniževanja žrtev komunizma z ukinitvijo spominskega dne. Gostja poudarja, da je transgeneracijski prenos vojnih travm ena od velikih ran slovenske družbe, ki mora najprej pokopati svoje mrtve in obsoditi zločine oz. njihove nosilce.
Letos praznujemo 70 let glasbe bratov Avsenik. O fenomenu bratov Slavka in Vilka smo že veliko slišali. V tokratni oddaji Intervju pa gostimo člana te legendarne glasbene družine, ki je tudi sam uspešen glasbenik. Z nami je sin Slavka Avsenika, Slavko Avsenik mlajši. Oddajo vodi Vida Petrovčič.
Dr. Klementina Fon Tacer se ukvarja z odkrivanjem mehanizmov, ki so se razvili za zaščito celic sesalcev pred stresom. Z drugimi raziskovalci ugotavlja, kako njihovo neravnovesje prispeva k nastanku bolezni, kot je rak, in razvojnih motenj. Čeprav dela kot docentka na Veterinarski fakulteti Univerze v Teksasu v ZDA, ostaja povezana s Slovenijo in Univerzo v Ljubljani, kjer je mentorica več magistrskih in doktorskih študentov ter sodeluje pri raziskovalnih projektih.
Pogovori z zanimivimi osebnostmi iz najrazličnejših področij. Voditelj: Jože Možina
V Sloveniji je skoraj desetina prebivalcev v vrstah prostovoljnega gasilstva. Slovenija je po številu gasilcev na prebivalca na prvem mestu na svetu, zato slovenska mreža prostovoljcev zbuja občudovanje in zavidanje. V mnogih slovenskih vaseh imajo gasilska društva tudi socialno in kulturno vlogo in so pogosto edina civilno-družbena organizacija z močno povezovalno vlogo. Lani požar na Krasu in letos hude poplave. Vloga slovenskih gasilcev je bila izjemna, zato tokrat v oddaji Intervju nekoliko podrobneje o organiziranosti sveta junakov, ki se v najtežjih trenutkih podajajo prav tja, od koder drugi bežimo. Gost oddaje Intervju je poveljnik Slovenske gasilske zveze, Franci Petek. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.
Nedavne poplave in druge vremenske ujme so to poletje prizadele več tisoč slovenskih družin. Mnogi so izgubili dom in vse svoje premoženje ter spomine. Zato bodo duševne rane ostale še dolgo potem, ko bo materialna škoda vsaj delno odpravljena in povrnjena. O tem, kako pomembna je tolažilna beseda, se bomo pogovarjali s patrom jezuitom dr. Silvom Šinkovcem. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost tokratnega intervjuja, ki ga vodi Jože Možina, je prehodil karierno pot od miličnika in policista, do predavatelja, poslanca, državnega sekretarja in ministra za notranje zadeve. Vinko Gorenak spregovori o poklicni odločitvi, na katero je vplivala učiteljica, ki ga je usmerila v gimnazijo. Ob zlomu bivšega režima je pri policiji deloval v komisiji za preobrazbo »ljudske« milice v sodobno policijo zahodnega tipa. »Tu smo naredili napako, celo dve ...« prizna Gorenak, saj razen imena niso spremenili ničesar. Nič niso naredili za depolitizacijo policije, priznava, zato je ta ustanova, ki bi morala biti nepolitična, po njegovem mnenju močno nagnjena v levo. V politiko ga je izstrelila afera Vič-Holmec, pozneje je bil trikrat izvoljen za poslanca na listi Slovenske demokratske stranke. Gost pojasni konkretne primere, kako je SDS vedno, ko je bilo mogoče, k sodelovanju povabila tudi druge parlamentarne stranke. Na levi, pravi Gorenak, pa so čedalje bolj radikalno vodili politiko izločevanja. Dobro sodelovanje vlade in opozicije vidi pri sanaciji poplav in pomoči prizadetim, obenem pa se z grenkobo spominja epidemije covida 19, ko je opozicija zlorabljala stisko ljudi za svoje politične namene. Tudi o levo usmerjeni civilni družbi meni, da je njen glavni motiv delovati v korist leve politične opcije. Gorenak je zaskrbljen za prihodnost Slovenije in Evrope, opozarja na erozijo evropskih krščanskih vrednot. Velika težava za obstoj Evrope, kot jo poznamo, so po njegovem mnenju migracije in nizka rodnost.
Psihoterapija – še eno slovensko prizorišče strasti, prestiža, velikih finančnih vložkov, a hkrati tudi iskrene skrbi za ureditev pomembnega področja duševnega zdravja. V pripravi je nov zakon, ki bi moral po dolgih letih urediti področje psihoterapije; že to jesen ga pričakujemo v javni obravnavi. Na TV Slovenija smo že predstavili nekaj pogledov na ureditev te problematike, tokrat pa bo gostja oddaje Intervju doktorica Sana Dobnik Čoderl, klinična psihologinja, predsednica Zbornice kliničnih psihologov Slovenije, pa tudi članica delovne skupine za normativno ureditev psihoterapije na Ministrstvu za zdravje. Je tudi stalna sodna izvedenka za klinično psihologijo in vodja Službe za klinično psihologijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Intervju je pripravila Ksenija Horvat.
Maja letos je Srbija dosegla žalosten svetovni rekord. 13-letni otrok je v beograjski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja s strelnim orožjem ubil devet učencev in šolskega varnostnika. Tako je postal najmlajši strelec, ki je sam pobil toliko žrtev. S tem je prekosil tudi znane primere množičnega streljanja v ZDA. Po nekaj mesecih je zato čas, da analiziramo, kaj se je zgodilo in kaj se dogaja v Srbiji in kako se je to sploh lahko zgodilo. V oddaji Intervju je z nami zdravnik in psihoterapevt Zoran Milivojević. Voditeljica: Vida Petrovčič
Pogovor z najbolj plodovitim slovenskim pisateljem, Ivanom Sivcem, ki je napisal že več kot 170 knjig, bo gledalce pritegnil zaradi klene, a hkrati spoštljive govorice in vrednotnega sistema, ki temelji na slovenskih vrednotah, kulturi in zgodovini. Voditelj oddaje Jože Možina je pogovor usmeril v Sivčeve knjižne novosti, predvsem dve. Prva, z naslovom Zemlja se z nami pogreza, pripoveduje o ugrezu in potopitvi lepe vasi Škale v Šaleški dolini, kar je bilo posledica izkopavanja lignita. V knjigi, ki je po zvrsti in vsebini prelomno Sivčevo delo, spoznamo odnos oblasti do prizadetih kmetov, ki je bil izkoriščevalski in porazen. Delno je kmečki živelj takega ravnanja še deležen, zato ima knjiga podnaslov Roman o času, ki še ni minil. Naslednja je knjiga O srečni dom nad zvezdami, ta govori o primorskem duhovniku Filipu Terčelju, karizmatičnem vzgojitelju mladih in branitelju slovenske besede, ki so ga preganjali fašisti, po vojni leta 1946 pa so tega svetniškega duhovnika okrutno umorili
Gost oddaje Intervju bo Matjaž Gruden, ki pri Svetu Evrope vodi direktorat za demokratično participacijo. Ta institucija med drugim poskuša opolnomočiti državljane, da bi razvili občutek vpliva na ukrepe odločevalcev in institucije in spodbuja k aktivnemu in odgovornemu državljanstvu. Matjaž Gruden je pravnik, v slovenski medijski prostor pa vstopa s kolumnami v Večeru, v katerih se osredotoča na spoštovanje človekovih pravic, na vse vrste nestrpnosti in javne politike, ki bi morale pripomoči, da bi naše kompleksne in raznovrstne družbe stopale po demokratični poti. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Onkolog in strokovnjak za medicinsko etiko dr. Matjaž Zwitter ima bogate izkušnje z delom s hudo bolnimi. Med drugim je izdal dve strokovni knjigi, Pogovori o zdravniški etiki in Pogovarjamo se o evtanaziji. Je predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru, v zadnjih desetletjih strokovno obravnava tudi vprašanja evtanazije. »O problemu evtanazije v javnosti velikokrat govorijo mladi in zdravi ljudje, ki na bolezen in umiranje gledajo popolnoma drugače kot starejši in bolni,« meni dr. Matjaž Zwitter. Voditeljica: Vida Petrovčič
Gost tokratnega nedeljskega pogovora, ki ga vodi Jože Možina, je izjemen poznavalec zgodovine letalskih dogodkov na Slovenskem, zlasti med prvo in drugo svetovno vojno. G. Bedič bo v oddaji predstavil tudi izsledke in predmete iz terenskih raziskav, kar bo širša javnost izvedela prvič. Za kaj gre? Ekipa zanesenjakov in strokovnjakov, ki dobro sodelujejo, je raziskala ostanke nemškega letala, ki je pred prebojem na soški fronti pri Kobaridu oktobra leta 1917 strmoglavilo v visokogorju. Ne le da so našli predmete izredno redkega nemškega vojaškega izvidniškega letala, raziskali so tudi usodo posadke. Zlasti zanimivo je, da se je izvidniku uspelo s poškodovanimi nogami po 33 urah priplaziti do najbližje kmetije. Njegov nečak je pred nekaj meseci obiskal kraj, kjer je z letalom strmoglavil stric. Bedič sam je do podrobnosti raziskal usodo ameriškega letala in pilota, ki je med drugo svetovno vojno strmoglavilo pri Babjem zobu nad Bledom, navezal je stike z rojstnim krajem pilota in tam so mu postavili muzej. Posebno presenetljiv je izkop motorja angleškega lovca Spitfire, ki je leta 1944 strmoglavil ob Ižanski cesti v Ljubljani. Motor so pred nekaj leti potegnili iz barjanskih tal z globine 7 metrov, zdaj pa je na ogled v Parku vojaške zgodovine v Pivki. Ob njem je predstavljena zgodba pilota, ki je pravočasno izskočil iz zadetega letala, padel v nemško ujetništvo in preživel vojno. Iz gosta kar vre izredno poznavanje velikega dela usode več kot 200 letal, večinoma ameriških bombnikov, ki so med drugo svetovno vojno strmoglavila na slovensko ozemlje. V pogovoru se bo gost dotaknil zgodbe letal Spitfire, ki so sestavljala prvo partizansko letalsko enoto, eno od teh se je imenovalo Slovenec, drugo pa Goričan. Maketo »Slovenca« nameravajo postaviti na ogled v Trbovljah. Eno od letal Spitfire je med vojno strmoglavilo na Rakeku, pilot je umrl. Tudi v tem primeru je Bedič navezal stike s sorodniki v ZDA in dobil celo pismo, ki ga je pilot malo pred smrtjo pisal domačim. Zanesenjaka in strokovnjake čaka še veliko dela. V tem času potekajo dogovori z nemškim veleposlaništvom o prenosu posmrtnih ostankov nemškega pilota, ki so ga našli na Pokljuki. Prava poslastica bo dvig nemškega lovca, ki je ob napadu na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941 končal v rečnem rokavu Mure in nedotaknjen čaka na izkop. Tu je še italijansko letalo iz prve svetovne vojne ... Kljub navdušenju nad zgodovinskim raziskovanjem letalskih sestrelitev in nesreč pa Aleš Bedič poudarja, da so bile te naprave vendarle ubijalski stroji, ki so v vojni povzročili veliko žrtev. Kot primer nesmisla vojne omenja zavezniško bombardiranje Jesenic malo pred koncem druge svetovne vojne, ko so bombniki, ki zaradi slabega vremena niso dosegli ciljev v Avstriji, svoj ubijalski tovor odvrgli na večinoma stanovanjski del Jesenic, pri čemer je bilo ubitih 127 domačinov. Tudi sicer so zavezniška bombardiranja povzročila več kot 7000 smrtnih žrtev med Slovenci, kar je npr. več žrtev, kot jih je povzročil italijanski okupator, ali več, kot je bilo žrtev vaških straž in slovenskih domobrancev skupaj. Pogovor z Alešem Bedičem odstira bogato zgodovino tragičnih dogodkov na slovenskem ozemlju, ki naj zveni v opozorilo, kako velika tragedija je vojna in kako velika vrednota je mir.
Gostja oddaje Intervju je krajinska arhitektka, doktorica Maja Simoneti. Je avtorica številnih študij o trajnostnem razvoju in urejanju javnega prostora, vse od urbanih gozdov, otroških igrišč, mestnih parkov, vrtičkov in zelenic, torej o tistem delu javnega prostora, ki je povezan s kakovostjo bivanja, zdravjem in dobrim počutjem. Po treh desetletjih na Ljubljanskem urbanističnem zavodu zdaj deluje pod okriljem Inštituta za politike prostora. Raziskuje inovativne rešitve doma in v tujini ter ohranjanje in revitalizacijo krajin. Vso svojo raziskovalno pot pa je tudi velika zagovornica vključevanja javnosti v prostorsko načrtovanje. Z dr. Majo Simoneti se pogovarja Ksenija Horvat.
Ne mine dan, da ne bi brali, poslušali in se pogovarjali o umetni inteligenci. Velikokrat z občudovanjem, kaj zmore, zadnje čase pa tudi s strahom pred vsem, kar nam prinaša. Bo inteligentni sistem ChatGPT, ki je prosto dostopen na spletu tudi v slovenščini, izrinil ljudi iz marsikaterega poklica? Nas umetna inteligenca ogroža ali je samo koristno orodje v rokah ljudi? O tem se v tokratni oddaji Intervju Vida Petrovčič pogovarja z enim od pionirjev računalništva in umetne inteligence v Sloveniji, dr. Matjažem Gamsom.
Zaslužni prof. dr. Andrej Fink se je rodil slovenskim povojnim beguncem v Italiji. Mladost je preživel v slovenski skupnosti v Argentini, doktoriral pa je na Pravni fakulteti Univerze Complutense v Madridu. Je pravnik za področje teorije o državi, ustavnega in mednarodnega prava ter mednarodnih odnosov. V Madridu je študiral tudi politično sociologijo, mednarodne odnose in zunanjo trgovino. Na Višji vojaški šoli je diplomiral iz strategije. Več kot 30 let je predaval na dveh uglednih univerzah v Buenos Airesu, po upokojitvi pa sta se s soprogo preselila v domovino svojih staršev – političnih beguncev. Je avtor dveh knjig in soavtor štirih. V intervjuju se bo dr. Jože Možina z njim pogovarjal o njegovem doktoratu, objavljenem v knjigi, ki zadeva oblast, ki je zavladala na nedemokratičen način. Drugo njegovo delo pa je povezano s fenomenom Južne Amerike. Na primeru te dr. Fink dokazuje povezavo vrednot in varnosti. V pogovoru se bo gost posvetil tudi dogajanju v Sloveniji, ki ga pozorno spremlja in komentira, od obujanja in čaščenja nekdanjega komunističnega režima v Čebinah do ukinitve dneva spomina na žrtve komunizma ter preprečevanja pokopa žrtev komunizma na Žalah in podobno. Ugledni profesor in zavedni Slovenec izhaja iz formacije Slovencev v Argentini, ki so poseben fenomen, saj jim je uspelo ohraniti jezik in slovensko identiteto tudi v četrti generaciji. Prav jezik, kultura in pristne slovenske vrednote so po njegovem sidra, ki zagotavljajo obstoj in razvoj slovenskega naroda.
Neveljaven email naslov