Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gostja intervjuja bo profesorica Aleksandra Kornhauser Frazer, svetovno najbolj uveljavljena slovenska znanstvenica, kemičarka in pedagoginja. Bila je dekanja Pedagoške akademije, profesorica na Fakuteti za naravoslovje in tehnologijo, dekanja Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, in predavateljica na številnih tujih univerzah. Kot svetovalka in sodelavka generalnega direktorja Unesca, Svetovne banke, Programa združenih narodov za razvoj, je delovala v vsaj 50 državah na vseh celinah. Bila tudi je podpredsednica znamenite Kavčičeve vlade, bila je prva in izvirna na številnih področjih znanosti, povezovanja znanosti z industrijo, informatiko in navduševanja otrok nad naravoslovjem. S prof. Kornhauserjevo se je pogovarjala Ksenija Horvat.
Bert Pribac je bil znan predvsem kot književnik in kot eden izmed najvidnejših književnih ustvarjalcev v slovenskem izseljenstvu, manj pa je znano njegovo poklicno delo v Avstraliji, kakor tudi njegovo kulturno in društveno delovanje v Canberri, kjer je preživel večino svojega izseljenskega življenja. Kljub težavam se je ves čas izseljenstva zavzemal za ohranjanje vezi z domovino, zlasti glede kulturnega delovanja, pa tudi za premagovanje nazorskih razlik med različnimi skupinami v izseljenstvu in za spravo tako med emigrantskimi skupinami kakor tudi z matično domovino. V letu 2000 se je z drugo ženo in dvema sinovoma za stalno vrnil v rodno Istro. Voditelj Lado Ambrožič.
Gost oddaje intervju bo Vlado Vrbič, kulturni delavec, direktor knjižnice Velenje, prevajalec in pisatelj. Njegovo najnovejše delo je roman Prestreljene Sanje, o življenju in delu legendarnega partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha. O Kajuhu in o kulturnem utripu Šaleške doline se bo z njim pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokratni gost Intervjuja spada med nesporne avtoritete v slovenskem prostoru, kar daje njegovim pogledom in vrednotenjem sedanjih razmer še posebno težo. Dr. Petrič je že 60 let opazovalec in oblikovalec slovenske politike, od študentske politike in članstva v Kavčičevi vladi v nekdanji državi do veleposlaništva v ZDA v samostojni Sloveniji, Ustavnega sodišča RS in sedanjega svetovanja v uradu predsednika republike. Že v uvodu poudarja, da imamo zaradi epidemije tudi Slovenci res težke razmere. Pričakuje velike težave na svetovni ravni, in Slovenija pri tem ne more biti izjema. Povečale se bodo socialne stiske in brezposelnost. Kot nespametno in kratkovidno ocenjuje delovanje tistih skupin in politik, ki sedanje razmere izkoriščajo za priložnost za prevratne namene, kot je zrušitev vlade in podobno. Poudarja, da se je vlada ob spopadu s krizo skupaj z zdravstvom in ostalimi deležniki odlično izkazala. Posli z zaščitno opremo so po njegovem potrebni preiskave, nikakor pa ne medijskega linča, kot smo mu priča, izrazito pa ga skrbi poskus ustvarjanja histerije, nemirov in kaosa. Med tistimi, ki prihajajo na ulice in si želijo protestov, ne vidi ljudi iz zdravstva, ki med krizo nosijo največje breme, tudi ne delavcev in obrtnikov, ki so izgubili delo, zato meni, da gre za drugačne motive. Posebej omenja pomen medijev in javne radiotelevizije, ki morajo po njegovem delovati skrajno odgovorno in konstruktivno, saj bomo v tem obdobju uspešni le, če bomo povezani. Gost poudarja, da se nikakor ne smemo prepustiti polarizaciji, kot se je zgodila med vojno in kasneje. Sedanje razmere spopadanja s krizo ne vidi kot pot v diktaturo, opozarja pa, da lahko ulica z ustvarjanjem nereda posledično vodi tudi v to smer. Dr. Petrič je velik zagovornik sodelovanja in nasprotnik izključevanja, kot smo mu priča v delu slovenske politike. Sam, ki je po politični usmeritvi levičar, je že v zgodnjem obdobju, med študijem, videl, kako je nekdanji režim zatiral in izločal drugače misleče oz. študente iz »nepravih« družin. Meni, da je zapuščino komunizma treba pustiti za sabo, in obžaluje, da Slovenija po letu 1990 ni bila sposobna ovrednotiti polpretekle zgodovine in obsoditi zločinov komunističnega režima, kar bi nam omogočilo manj obremenjeno pot v prihodnost. Voditelj Jože Možina.
Tokrat bo gost oddaje Intervju ekonomist in profesor Jože P. Damijan, teme pogovora pa vprašanja: kakšen bo svet po koncu krize. Bo gospodarstvo oživelo? Bodo delovna mesta? Ali vlade in centralne banke delajo dovolj za preprečitev globoke recesije? Kako bo pandemija spremenila politično in gospodarsko ureditev Evrope in sveta? Kakšna bo v prihodnje vloga države? Bomo sedanje priložnosti izkoristili za ukrepe na področju varstva okolja? S profesorjem Damijanom se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratnem intervjuju je dr. Žiga Turk, ki velja za enega najbolj avtonomnih intelektualcev pri nas, poleg svojega poklicnega profesorskega dela na gradbeni fakulteti v Ljubljani orisal tudi svoj pogled na zdajšnje razmere v državi na področju politike in medijev. Njegova stališča so posebej zanimiva zato, ker odstopajo od glavnega medijskega toka, za katerega Turk meni, da je sestavni del histerije, ki želi zrušiti trenutno vlado ne glede na to, da deluje uspešno. »Mene čudi, od kot ta popadljivost, to histerično nasprotovanje vsemu, kar vlada naredi. Se mi zdi, da to sodi v slovenski vzorec neverjetne nestrpnosti, ki vztraja v delu slovenskega političnega prostora do tega, kar ni del pridobitev revolucije, če najbolj na kratko povem,« pravi Turk in dodaja, da bi od resnih državljanov pričakovali konstruktivno držo in ne destrukcije za vsako ceno. Ob nizu razlogov za take razmere prof. Turk poudarja, da je dominanten medijski prostor v 90 odstotkih prežet z enim pogledom na svet, kar ustvarja medijsko konstrukcijo realnosti, ki je v domeni slovenske levice. Ta je po prepričanju dr. Žige Turka zdaj, ko boj za delavske pravice ni več aktualen, našla svoj politični motiv v antijanšizmu. Janez Janša po prepričanju gosta stoji na točki, »v kateri se simbolno skoncentrira vse tisto, kar pridobitvam revolucije v Sloveniji ni všeč«. Razlog, zakaj pri tem sodeluje tudi dobršen del medijev, vidi dr. Turk najprej v kadrovski politiki, ki se vleče še iz časov enoumja. Po drugi strani pa ugotavlja, da so mediji v krizi, saj se množica uporabnikov seli na splet, mediji pa vidijo eno od možnosti preživetja v tem, da utrjujejo predsodke. Gost poziva k pluralizaciji medijev, pri tem pa je posebej pozoren na poskuse cenzure pod krinko preganjanja sovražnega govora, lažnih novic in podobnega. Poglavitno pričakovanje državljanov od politike je, da imajo kompetentno vlado, ki kakovostno opravlja svojo funkcijo v dobro ljudi. Sedanji vladi pripisuje, da vleče dobre in učinkovite poteze, kar se utegne po Turkovem prepričanju maščevati tistim, ki širijo protivladno histerijo. Po njegovem je odgovornost tako vladajočih kot opozicijskih politikov in tudi novinarjev, da preprečijo hujskanje in sistematično ščuvanje, kakršnemu smo priča zdaj: »Pomembno je, da države vstopamo v to krizo malo bolj složno, ne pa da imamo občutek, da nekateri komaj čakajo, da bi prišlo do kaosa, v katerem bi lahko dosegli spremembo režima tako, kot so že enkrat v letih '41, '42 poskušali. Povezanost in sloga – to je v teh razmerah pomembno.« Dr. Turk upa, da se bodo razmere glede pandemije umirile, vendar opozarja na sicer majhno verjetnost, da se to ne bo zgodilo, in v tem primeru so posledice lahko katastrofalne. »Zato se je treba pripraviti, kako bomo na tej barki skupaj, kako bomo složni, kako bomo drug drugemu pomagali, ne pa drug drugega metali v morje.« Kot orodji za spopad s krizo vidi dr. Turk tudi ponižnost in hvaležnost, pozabljeni vrlini, ki ju v pogovoru na zelo zanimiv način naveže na sedanje razmere.
Na velikonočno nedeljo, največji krščanski praznik, je voditelj dr. Jože Možina pred mikrofon povabili karizmatičnega duhovnika mlajše generacije p. dr. Andraža Arka iz reda frančiškanov. Z njim smo se pogovarjali pred »njegovo«, Plečnikovo cerkvijo sv. Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani, ki kot vse cerkve po svetu še ostaja zaprta. Dr. Arko je uvodoma delil svoj pogled na stanje epidemije, ki je seveda velika preizkušnja, hkrati pa priložnost za vpogled vase, za duhovno rast in preobrazbo, ne le vsakega od nas ampak tudi cerkve, ki jo teži veliko balasta in napak. Za družine, ki so sedaj veliko skupaj, je to nova priložnost za poglobitev oz. obuditev odnosov, pa tudi za celjenje ran iz preteklosti, ki so pač del življenja. Velika noč je za p. Andraža temeljno sporočilo, saj oznanja, da smrt nima zadnje besede, pač pa jo ima življenje. V pogovoru se p. Arko dotakne trpljenja kot nečesa, kar je neizbežno in čemur ni mogoče ubežati. V današnjem pogosto pomehkuženem svetu ljudje težimo le h končnemu rezultatu oz. uspehu, trnova pot do tega, ki jo predstavljajo preizkušnje, pa nam je pogosto pretežka, pravi dr. Arko in dodaja: »Imeti se fajn, uživati, biti super. Ampak do tega veselja lahko pridemo le, če sprejemamo tudi stiske, preizkušnje, trpljenje kot sestavni del našega življenja, še več, da nas kriza in preizkušnja preoblikujeta, da skozi trpljenje in preizkušnjo pridemo na nov, globlji nivo življenja.« Dr. Andraž Arko poudarja, da je treba »umreti« tudi v sebi, v svojem egu, da lahko potem korenito izboljšamo katerikoli odnos. Značilnost sodobnih ljudi je pogosto prevladujoča potreba po javni prepoznavnosti in veljavi, na primer na družbenih omrežjih. V ozadju te velike želje pa dr. Arko vidi hrepenenje po tem, da bi bil človek, posameznik, deležen potrditve, da bi mu nekdo končno povedal, da nekaj velja, da je prav naredil oz. da ga ima nekdo rad: »Sem 12 let duhovnik, pa sem v svojemu življenju že vse prevečkrat srečal ljudi, ki jim je manjkalo to, da bi jih nekdo potrdil in jim rekel, da jih ima rad.« Sedanja kriza zaradi epidemije poleg stisk prinaša tudi zglede, ki navdihujejo in dajejo upanje za prihodnost: »Mislim, da se preobraža, kar se sedaj dogaja, ko se odpirajo srca ljudi, ko grem onkraj sebičnosti svojega dobrega počutja in lahko pomagam drugemu.« Dr. Arko se na koncu dotakne tudi problema slovenske razdvojenosti, ki ga posebej žalosti. Meni, da smo maloštevilen narod, ki si tega ne more privoščiti, saj bomo preživeli le enotni.
Kako se je slovenski šolski sistem spopadel s šolo na daljavo? Kako se je s tem izzivom spopadla mariborska Druga gimnazija? Kakšne bodo dolgoročne posledice pandemije na šolski sistem? Kaj vse je potrebno, da iz solidne gimnazije nastane vrhunska, doma in v tujini cenjena izobraževalna ustanova. O vsem tem, se bo z magistrom Ivanom Lorenčičem, dolgoletnim ravnateljem mariborske Druge gimnazije, in nekdanjim direktorjem Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, pogovarjala Ksenija Horvat.
Intervju z zdravnico in izjemno poznavalko zgodovine kužnih bolezni v Sloveniji in svetu prof. dr. Zvonko Zupanič Slavec prihaja v pravem času. To je prvi tovrstni pogovor, posnet na daljavo, kar gostja uvodoma utemeljuje kot nujo zaradi zaščite zdravja in življenja. Kot predstojnica katedre za zgodovino medicine nam podrobno razlaga, kako in od kod se virusi pojavijo in kakšne so njihove značilnosti, ter pojasnjuje, v čem je zdajšnje dogajanje primerljivo z epidemijami v zgodovini. Zadnja kužna bolezen takih razsežnosti je bila španska gripa prod stoletjem, vendar so se izjemno nevarne epidemije širile že v antiki in srednjem veku, ko so zaradi nalezljivih boleni propadali mesta, države in civilizacije. Najhujša je bila nedvomno srednjeveška kuga, ki je pomorila dve tretjini takratnega prebivalstva. Dr. Zvonka Zupanič Slavec v nadaljevanju opisuje razmere na Kitajskem in zlasti v Italiji, ki jih zelo dobro pozna. Opozarja, da je tudi Slovenija zamudila najugodnejši čas za zajezitev epidemije, ko vlada in pristojne ustanove niso prisluhnile opozorilom zdravnikov. Za zdajšnji trenutek, ko je boj proti epidemiji dobro organiziran, pa poudarja, da je treba potisniti v ozadje vsa nasprotja, medijske in politične intrige ter združiti moči in se posvetiti izključno boju proti grozeči nevarnosti, ki žrtev ne izbira. Kljub težkim razmeram, ki se bodo še zaostrile, vidi veliko upanje v solidarnosti in naklonjenosti ljudi, sploh tistih, ki se, od zdravstva in civilne zaščite do politike, borijo v prvih vrstah. Verjame v trdoživost našega naroda, ki je iznajdljiv in solidaren, ko je to najpomembnejše. Poleg zdravstvenih delavcev posebej omenja pomen vseh, ki v teh časih delajo, od delavcev v proizvodnji in trgovcev do duhovnikov in psihoterapevtov, ki so na voljo za duhovno oporo oz. pomoč v stiski. Voditelj Jože Možina.
Gost oddaje Intervju bo dr. Janez Kocijančič, pravnik, politik in gospodarstvenik, nekdanji predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, zdaj predsednik Evropskih olimpijskih komitejev in častni občan mesta Ljubljana. Pogovor je pripravila Ksenija Horvat.
Zdenka Čebašek Travnik je psihiatrinja, ki se je v preteklosti v svoji stroki posvečala predvsem problemom alkoholizma. Na Psihiatrični kliniki v Ljubljani je bila vrsto let na vodilnih položajih, leta 2006 pa je postala varuhinja človekovih pravic, danes je načelu Zdravniške zbornice. Čebašek Travnikova v pogovoru izpostavi nekatere točke iz svoje profesionalne kariere, pretežni del pogovora pa je namenjen sedanjemu izjemnemu času koronavirusa, vlogi zdravnikov in Zdravniške zbornice pri spopadanju z gripo, vključno s stiskami in tesnobo ljudi ter zdravstvenega osebja. Voditeljica Lidija Hren.
V pogovoru z dr. Ignacijo Fridl Jarc, urednico na Slovenski matici, imamo priložnost spoznati vsestransko razumnico, ki svoj odnos do sveta artikulira na redko videni, visoki etični in intelektualni ravni. Izhaja iz Platonove misli, ki zna in zmore človeku postaviti mejo in išče vrednote tudi zunaj njega, v nasprotju z današnjim individualizmom. V pogovoru se dotika vloge Slovenske matice, svoj odnos pa vzpostavi tudi do aktualnih družbenih pojavov – vse do provokacij na zadnji Prešernovi proslavi, ko se žaljivo provokacijo skuša, sicer neuspešno, vzpostaviti kot umetnost in kulturo. Zelo tenkočutno Ignacija Fridl Jarc predstavi svojo vrednostno formacijo, ki sta jo oblikovala narava in visoko etični kmečki živelj, med katerim je, kot otrok iz učiteljske družine, odraščala. Fridlova ima zanimivo družinsko poreklo po materini strani. Izvira iz stare italijanske plemiške družine De Melini, iz katere izhajajo tudi kardinali. Po vojni so pripadniki Udbe v izredno okrutnih okoliščinah ubili Ignacijinega starega očeta, odpeljali truplo in se polastili premoženja. Ignacija Frild Jarc z veliko tankočutnostjo, tudi zaradi izkušnje v svoji družini, izpostavlja antični lik Antigone, ki je še kako aktualen v Sloveniji, ki je poleg lepot, žal tudi dežela nepokopanih. Ob tem se zaveda, da bo, ker je z javnostjo delila tragično zgodbo svoje družine, namesto sočutja, kaj lahko deležna očitkov o »prekopavanju kosti«. Problem slovenske zgodovine vidi v tem, da ima politični kontekst prednost pred etičnim, skratka, da je politični interes tu močnejši od sočutja in dostojanstva. Sama ima na nek način izkušnjo obeh strani, saj za razliko od mame, njen oče izhaja iz družine, ki ji je bivši sistem dal priložnost za izobrazbo in napredek. Fridlova je izredno prodorna urednica in tajnica Slovenske matice. To najstarejšo slovensko kulturno in znanstveno ustanovo, ki je prejšnja leta zašla v velike finančne težave, je uspela obrniti v smer sanacije in programske oživitve. Ob zavedanju celote in izjemne vloge v slovenski zgodovini, pa izpostavlja, da je ključna vloga Slovenske matice danes, združiti v eno družino vse prostore, kjer se govori slovenski jezik, s posebnim ozirom na robove slovenskega etičnega ozemlja, kjer nam lahko prvi pokažejo ranljivost jezika in slovenske identitete. Ob koncu oddaje, kot mati štirih otrok priznava, da je od vseh poslanstev, najbolj zahtevna vzgoja.
Tokrat bo gost oddaje Intervju eden najvidnejših nemških pisateljev, Bernhard Schlink. Ne le nemške, bralce vsega sveta je osvojil z romanom Bralec, v katerem raziskuje občutenje krivde druge generacije za nacistične zločine med drugo svetovno vojno. Po tem romanu je nastal tudi istoimenski, z oskarjem nagrajeni film, s Kate Winslet, Ralphom Fiennesom in Davidom Krossom v glavnih vlogah. V slovenščini so poleg Bralca zdaj izšle tudi Schlinkove kratke zgodbe v zbirki Ljubezenski pobegi ter romana Konec tedna in Olga. Bernard Schlink ni le pisatelj temveč tudi predavatelj prava na berlinski Humboldtovi univerzi, dolgo pa je bil tudi ustavni sodnik. Je vrhunski analitik političnega in družbenega dogajanja v Nemčiji in v Evropi. Z Bernhardom Schlinkom se bo v oddaji Intervju pogovarjala Ksenija Horvat.
Tokrat bo gost oddaje Intervju mariborski založnik, galerist in zbiratelj, Primož Premzl. Z njim se bo Ksenija Horvat pogovarjala o oživljanju spomina na nekatere velike, v Mariboru rojene osebnosti, ki so sooblikovale evropski zemljevid in družbo 19. in 20. stoletja, o izdajah temeljnih domoznanskih del in o slovenski državni in regionalni kulturni politiki.
Gost oddaje Intervju bo slovenski gledališki režise, dolgoletni ravnatelj ljubljanske Drame, predavatelj na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, Janez Pipan. Z njim se bo pogovarjala Ksenija Horvat.
Pogovor z Janezom Stanovnikom, nekdanjim predsednikom predsedstva Socialistične republike Slovenije in Zveze združenj borcev za vrednote NOB. O njegovi bogati življenjski poti in o neizbrisnem pečatu, ki ga je pustil na slovenski družbi, se je leta 2009 v oddaji Intervju pogovarjal Lado Ambrožič.
Biserka Marolt Meden se v zadnjem času pojavlja v javnosti kot predsednica društva Srebrna nit. A to je zgolj zadnji prostovoljni projekt, pri katerem sodeluje, iz preteklosti je zagotovo najbolj znan projekt izgradnje Pediatrične klinike, pri katerem je bila gonilna sila. Nekdanje bitke za boljše pogoje bolnih otrok so torej zamenjale današnje aktivnosti za boljše razmere starejših ljudi, pa naj gre za pozive k nujni izgradnji domov, za pomoč na domu ali za izboljšanje razmer v domovih znotraj obstoječega sistema. V pogovoru Marolt Medenova odkrito spregovori tudi o drugi plati njenega prostovoljnega dela – o skladovnicah polen pod noge, odnosu politikov, posledično o osebnih stiskah.
Gostja oddaje Intervju bo dr. Nadežda Čačinovič, profesorica estetike, filozofije kulture in spola na zagrebški Filozofski fakulteti. Predavala je na najuglednejših evropskih univerzah in je avtorica številnih knjig s svojih delovnih področij, nekatere so prevedene tudi v slovenščino. O tem kakšna je hrvaška družba, kakšen preobrat pomenijo nedavne predsedniške volitve in kaj zaznamuje odnose med Slovenci in Hrvati, se bo s profesorico Čačinovič pogovarjala Ksenija Horvat.
V tokratni oddaji Intervju, se bo voditelj Jože Možina s sogovornikom, rednim profesorjem na Fakulteti za šport dr. Ivanom Čukom, dotaknil izjemno zanimive teme – zgodovine slovenske telesne kulture, zlasti zamolčanih vsebin v zvezi z olimpijskim šampionom Leonom Štukljem in telovadnim društvom Sokol. Dr. Čuk je bil orodni telovadec, sedaj pa je vaditelj, izumitelj in urednik mednarodne revije s področja gimnastike. Uvodoma bo izpostavil začetke organizirane vadbe na Slovenskem, ki jo le leta 1996 začel vsestransko zaslužni sokol dr. Viktor Murnik. S seboj bo v studio prinesel tudi pokal iz leta 1911, ko so slovenski tekmovalci prvič osvojili visoko mesto na svetovnih prvenstvih. Velik razmah doživi Sokol v Kraljevini SHS, ko leta 1922 organizirajo svetovno prvenstvo, na katerem dobimo prvega slovenskega svetovnega prvaka Petra Šumija. Dr. Čuk bo predstavil doktrino sokolstva, ki pomembno izpostavlja narodno zavest, spoštovanje življenja in demokracijo. Prav zaradi slednjega je prišlo sokolsko vodstvo že pred vojno v konflikt s komunisti, ki so se infiltrirali v sokolsko gibanje in ga poskušali prevzeti. Ivan Čuk je z dr. Leom Vestom pred nekaj leti izdal knjigo z naslovom Prevarani sokoli, ki govori o medvojnem razkroju za slovenstvo izjemno pomembnega telovadnega združenja Sokol. Dr. Čuk pojasni, da sokoli niso formalno stopili v OF, saj nihče od prisotnih ob ustanovitvi OF, za tak pristop ni imel nobenega pooblastila. Med vojno najdemo sokole na obeh straneh, zlasti vrhunski tekmovalci, kot sta bila Štukelj in Šumi se niso ogreli za partizansko gibanje. Šumi je ob koncu vojne pobegnil v tujino, Štuklja pa je komunistična oblast po vojni zaprla in mu onemogočila sodniško službo. Sokol je bil po vojni ukinjen, komunistična oblast pa je prevzela nekatere njegove dejavnosti – med drugim je tudi Titova štafeta mladosti povzeta po njihovi štafeti za kralja Petra I. Dr. Čuk ugotavlja, da z ukinitvijo Sokola ni bila prizadeta le pomembna telovadna tradicija, ampak kultura v širšem smislu, kar se na nižji ravni medčloveških odnosov pozna še danes. V knjigi, ki izšla nedavno v soavtorstvu z Alenko Puhar in dr. Leom Vestom ter nosi naslov Gospod Leon Štukelj in tovarišija, se avtorji lotevajo obračuna komunističnih oblasti z olimpijskim prvakom Leonom Štukljem, ki je bil med vojno ostal zvest svojemu prepričanju, ki ni bilo po volji komunistom. Ob zgodovini se sogovornika lotevata pomena slovenske telesne kulture na mednarodni tekmovalni ravni, ko so ravno uspehi naših športnikov eno redkih veziv nacionalne identitete. Tu se vračamo k izvirom, ugotavlja dr. Čuk, saj so podobno kot sedaj na Kongresnem trgu, ko so navijači pozdravili košarkarje in odbojkarje, nekoč ravno tako množično sprejemali in slavili slovenske telovadce, ki so se prebijali v svetovni vrh.
Tokrat bo gostja oddaje Intervju sociologinja, dr. Valerija Korošec, dolgoletna zagovornica uvedbe Univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji. Ideja ima v svetu veliko zagovornikov, sploh v času, ko so pred nami velike spremembe na področju dela. Bi UTD lahko bi pravi odgovor za izzive avtomatizacije številnih poklicev? Bi lahko na področju socialne varnosti za manj sredstev ponudili več? Bo vlada uvedla otroški dodatek kot temeljni univerzalni dohodek? O vsem tem se bo z Valerijo Korošec pogovarjala Ksenija Horvat.
Neveljaven email naslov