Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Duhovnik Martin Golob je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Filozof Slavoj Žižek je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Podjetnik Marjan Batagelj je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Igralec in dramatik Iztok Mlakar je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Panoptikum: KREATIVNE IZJAVE SEZONE V julijski oddaji se bomo ozrli nazaj. Poiskali smo ključne izjave gostov pretekle sezone. Izbrali smo izjave, ki morda postavljajo nove zakone o stvareh, o katerih se izrekajo. Urednica oddaje: Nina Jerman
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Odvetnik Peter Čeferin je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Oddajo pred dokumentarnim filmom Družba kiborgov posvečamo dilemam vse bolj prisotne umetne inteligence. Kako bo spremenila naš svet, vplivala na naše izobraževanje, zaposlovanje in zasebno življenje? V oddaji z novinarko in raziskovalko digitalnih tehnologij Nejo Berger tudi o počlovečenju umetne inteligence in družbenih vidikih njenega prehitrega vzpona.
V videokastu se posvečamo dilemam, ki jih povzroča vse bolj prisotna umetna inteligenca. Kako bo spremenila naš svet, vplivala na naše izobraževanje, delo in zasebno življenje? Zakaj so roboti vse bolj podobni ljudem? V daljšem pogovoru z novinarko in raziskovalko digitalnih tehnologij Nejo Berger o počlovečenju umetne inteligence, družbenih vidikih njenega (pre)hitrega vzpona in potrebi po zakonski regulaciji področja.
Gost tokratnega Profila bo Aleš Drenik, ki je pred kratkim prevzel vodenje programa resne glasbe, opere in baleta v Cankarjevem domu. Zadnjih deset let je svojo poklicno pot opravljal v tujini. Pred vrnitvijo v domovino je živel na Češkem, kjer je od leta 2018 vodil priznani orkester Praška komorna filharmonija. Karierna pot ga je pred tem vodila v eksotični Oman, kjer je v glavnem mestu Maskat pet let služboval kot programski menedžer prestižne Kraljeve operne hiše – Royal Opera House Muscat –, najmodernejše v arabskem svetu. V Profilu bo spregovoril o svojih izkušnjah v tujini in o izzivih v osrednjem kulturnem hramu v Ljubljani. Pogovor bo vodila Darja Korez Korenčan.
V podkastu se posvečamo dilemam, ki jih povzroča vse bolj prisotna umetna inteligenca. Kako bo spremenila naš svet, vplivala na naše izobraževanje, delo in zasebno življenje? Zakaj so roboti vse bolj podobni ljudem? V daljšem pogovoru z novinarko in raziskovalko digitalnih tehnologij Nejo Berger o počlovečenju umetne inteligence, družbenih vidikih njenega (pre)hitrega vzpona in potrebi po zakonski regulaciji področja.
Politični grafiti v zakotnih ulicah, podhodih, na nadvozih in blizu športnih igrišč - so kratki, angažirani komentarji današnjega časa. Kljub temu, da so postali prepoznaven znak urbani središč pa mestne oblasti na pisanje po stenah, kjer to ni uradno dovoljeno, obravnavajo kot vandalizem brez primere. V oddaji raziskujejmo, kdo so bojevniki s sprejem in kje je meja med svobodo govora in sovražnim govorom na zidu. Avtorica oddaje: Nataša Žunić
Medtem ko je v Kranju potekal 3. igralski filmski festival KRAFFT, so ta konec tedna na Bledu predstavili mednarodni program ReActing as a Star. Udeležilo se ga je 19 igralcev iz prostora nekdanje Jugoslavije, pa tudi ugledni agenti in mednarodno priznani direktorji kastinga. O priložnostih, ki jih ponujajo tovrstni projekti, smo se pogovarjali s številnimi igralci in drugimi filmskimi ustvarjalci. V studio prihaja Katja Stergar, ki vodi Javno agencijo za knjigo. Med drugim bomo govorili tudi o gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Mož z molotovko je znamenita fotografija, simbol sandinistične revolucije v Nikaragvi, njena avtorica pa je ameriška fotografinja Susan Meiselas, že od leta 1976 članica prestižne agencije Magnum. Spremljala je konflikte po vsem svetu in še danes opozarja na spregledane manjšine. Ljubljano je obiskala ob odprtju pregledne razstave Mediacije v Galeriji Jakopič. V muzeju Sartorio v Trstu je pred kratkim nagrado tantadruj za življenjsko delo, ki jo podeljujejo Gledališče Koper, SNG Nova Gorica in Slovensko stalno gledališče v Trstu, dobil igralec in režiser Adrijan Rustja. Obiskali smo enega najbolj prepoznavnih obrazov v zgodovini Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pogovarjali smo se še s koreografinjo Meg Stuart, ki je bila gostja Festivala radikalnih teles Spider.
Prvakinja mariborske Drame, Nataša Matjašec Rošker je dobitnica letošnjega Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Z njo smo se pogovarjali o dveh ustvarjalnih obdobjih, od neodvisne scene in sodelovanja z režiserjema Markom Peljhanom in Sebastijanom Horvatom do ustalitve v instituciji, kjer je kot avantgardna igralka iz 90-tih, preigrala najvidnejše ženske vloge iz širokega repertoarja klasične in sodobne, tuje in domače dramatike. Močna igralska prezenca, karizma, talent, samodisciplina in pogum je nekaj značilnosti igralke, ki ji igra pomeni način življenja.
Pripravljamo reportažo s festivala Kino otok – Isola Cinema v Izoli, ki prikazuje predvsem filme, ki se na meji med fikcijo in dokumentarnostjo lotevajo resničnosti. Med drugim so prikazali tudi nov slovenski film, koprodukcijo Mož brez krivde Ivana Gergoleta, intimno dramo o maščevanju in odpuščanju na ozadju še vedno aktualne problematike posledic industrije azbesta na zdravje ljudi. Predstavljamo, kako je Tomaž Pengov pred natančno 50 leti na domačem stranišču Prešernove 1 v Ljubljani snemal kultna Odpotovanja. O tem govorijo soustvarjalke in soustvarjalci tega prvega kantavtorskega albuma v nekdanji Jugoslaviji in prvega, ki je bil izdan pri neodvisni založbi. Obiskali smo Evropske kulturne dneve v Berlinu, na katerih je letos v ospredju Slovenija. V Muzeju evropskih kultur poteka razstava z naslovom »brenčeča Slovenija«, v mesecu dni se bo zvrstilo več deset kulturnih prireditev in koncertov slovenskih glasbenih skupin. Slovenski oblikovalci ustvarjajo izdelke z visoko dodano vrednostjo, skrbijo za trajnostni razvoj in pogosto ohranjajo slovensko rokodelsko dediščino. Velikokrat so prepuščeni svoji iznajdljivosti pri oblikovanju blagovne znamke in povezovanju številnih tehnoloških znanj. Razen nekaterih razpisov, za katere je v zadnjih letih poskrbel Center za kreativnost, nimajo podpore države. Več kot 45 oblikovalcev oziroma njihovih izdelkov pa je zdaj združenih v oblikovalskem kotičku Filipovega dvorca v središču Ljubljane. Obiskali smo še koncert Johna Baina, poznanega pod imenom Attila the Stockbroker, ki je v bogati karieri združil govorjeno besedo in glasbeno filozofijo »naredi sam«.
Kar nekaj »rukerjev« se je nabralo v karieri Vlada Poredoša, Prekmurca v Zagorju, ki ga najbolj poznamo kot osrednjega misleca in ustvarjalca knap 'n' rollovske skupine Orlek. Širše nepoznani rudarski termin v prvem stavku je uporabljen načrtno, saj Poredoš že od samih začetkov neguje delavsko pesem, besedila na presečišču humorja in težkih socialnih resnic. Ne preseneča torej, da je sveže upokojeni pesnik zadnji prejemnik Ježkove nagrade, ki med trpkimi vrsticami vseeno izžareva optimizem ter verjame v slovensko besedo in narečja.
Slovenija bo v kratkem kot častna gostja gostovala na dveh mednarodnih knjižnih sejmih, oktobra letos v Frankfurtu in aprila prihodnje leto v Bologni. Preverili smo, kaj takšno gostovanje pomeni za slovenske založnike, kako se nanj pripravljajo in kaj si lahko od njega obetajo. Sto pet petkov zapored so se protestniki na ulicah borili za človekove pravice in demokracijo. Uporniška sporočila so podali z veliko mero ustvarjalnosti. Domiselni transparenti, lutke, poezija in drugi umetniški predmeti, s katerimi so na kolesarskih protestih predstavljali pereče teme, so zdaj na ogled na razstavi v Palači Cukrarna. Spremljamo tudi osrednji slovenski gledališki festival, 58. festival Borštnikovo srečanje. Predstavljamo, kdo je prejemnica Borštnikovega prstana ter kako sta zasnovana tako tekmovalni kot spremljevalni program. Pogovarjali smo se tudi z islandskim avtorjem Sjónom, ki je sedem let po nastopu na festivalu Fabula spet obiskal Slovenijo. Tokrat predstavlja prvi del trilogije CoDex 1962: Tvoje oči so me videle.
V prvem delu oddaje bomo govorili o kazenski ovadbi glede zbirke domnevnih ponaredkov, ki jo je pred letom dni nameraval razstaviti Narodni muzej, v drugem delu pa predstavili knjigo 100 km, biografijo režiserja in igralca Borisa Kobala, ki se začne pri aferi s plagiatom iz leta 2019. Gostje: Aleksander Bassin, Brane Kovič, Damjan Kosec, Emil Šarkanj, Boris Kobal in Davorin Lenko
76. canski filmski festival je letos gostil največja imena filmskega sveta, častni zlati palmi so podelili zvezdnikoma Michaelu Douglasu in Harrisonu Fordu, žirija je nagradila francoski film Anatomija padca režiserke Justine Triet, med nagrajenimi so tudi filmi Akija Kaurismakija, Wima Wendersa, Nurija Bilgeja Ceylana. Pogovarjali smo se s trikratnim canskim nagrajencem, romunskim režiserjem Cristianom Mungiujem o njegovi karieri in zadnjem filmu MRI, ki je lani tekmoval za zlato palmo v Cannesu.
Obiskali smo slikovito razstavo Perspektive enega izmed očetov italijanske mode Roberta Capuccija v Vili Manin. Med sodobnimi modnimi oblikovalci je 92-letni Roberto Capucci cenjen zaradi svojih inovativnih silhuet in mojstrske uporabe barv ter materialov. V studio pride Anja Zag Golob, ki bo med drugim predstavila, kako uspešno je bilo desetletje založbe VigeVageKnjige, specializirane za stripe za otroke in risoromane za mladino in odrasle. Predstavljamo gledališko skupino Forced Entertainment, ki že od svojega nastanka leta 1984 prebija ustaljene meje gledališča. Njihove predstave so polne humorja in duhovitosti. Ljubljanska bunkerpop zasedba Balans praznuje 10 let, pri založbi Kapa pa je izšel njen novi album – tokrat bolj osebnoizpoveden kot družbenokritičen. Naslov tako kot pri prejšnjih šestih prihaja iz pogovornega jezika, tokrat s kancem samoironije in presenečenja: Nima smisla. Pogovarjali smo se še z enim uspešnim glasbenikom; Grant Lee Phillips je v devetdesetih letih vodil skupino Grant Lee Buffalo, nato pa je začel solo kariero. Prepoznavnost je dosegel kot mestni trubadur v seriji Midve z mamo.
Tokrat bo gostja oddaje Ifigenija Simonović, pesnica, esejistka, prevajalka, umetniška oblikovalka gline in poslikanega pohištva, ki je pred kratkim praznovala 70. rojstni dan. Njen pesniški opus prepoznamo po tem, da je neločljivo povezan z življenjsko izkušnjo, bralke in bralci so ga vzeli za svojega tudi zato, ker je brezkompromisno iskren. Ob jubileju je izšlo več avtoričinih del, med njimi tudi pesniška zbirka Bi bila drevo in knjiga esejev Pisanje, žganje, iskanje. Ifigenija Simonović bo med drugim spregovorila tudi o travmatični izkušnji, ki jo je zaznamovala v otroštvu, in o tem, kako skuša drugim pomagati pri premagovanju travm in stisk. Pogovor bo vodila Alenka Zor Simoniti.
Neveljaven email naslov