Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Katarina Marinčič je poimenovala svoj novi roman Ženska s srebrnim očesom in postavila dogajanje v kraje v bližini svojega doma. Kot pravi pisateljica, je to njen najbolj avtobiografski roman doslej. Protagonist je pisatelj Emil, ki se na lep poletni dan s kolesom odpravi na prelaz, ki povezuje Gorenjsko in Štajersko. Po dramatičnih dogodkih, ki jih povzroči nenadni vihar, se ne more več zanesti na svoje čute. Pisateljica s tenkočutno psihološko karakterizacijo raziskuje človeško duševnost in kompleksnost dojemanja sveta. Ajda Bračič, avtorica mlajše generacije, se predstavlja s knjigo kratke proze Leteči ljudje. Čeprav je v vešče napisanih zgodbah veliko pozornosti posvečene formalnemu eksperimentu, pa ta ni ključni element pripovedi, ampak je to vselej v različnih življenjskih situacijah osvetljena krhka človeška eksistenca. V sklepnem delu oddaje bosta prevajalca Brane Senegačnik in Matej Venier spregovorila o dvojezični antologiji nemške romantične poezije Tišji glasovi, ki zapolnjuje vrzeli v naši prevodni književnosti. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
So politični grafiti vandalizem ali odsev družbe? V oddaji več o tem, kako grafiti vstopajo v polje angažirane umetnosti, kakšno vlogo ima anonimnost avtorjev ter kaj se trenutno dogaja na zidovih slovenskih ulic. Ob ljubljanski premieri filma M.R.I. smo se pogovarjali z romunskim režiserjem Cristianom Mungiujem, ki je bil med drugim kar trikrat nagrajen v Cannesu. Eden najpomembnejših predstavnikov novega vala romunskih režiserjev, ki so v začetku stoletja Romunijo postavili na svetovni filmski zemljevid, v zadnjem filmu raziskuje, kako se človek v kriznih časih spopada z neznanim. Spremljali smo tudi predajo zvočnega traku s skrivnimi posnetki, ki ga je Emilija Soklič podarila tretjemu programu Radia Slovenija. Ko je namreč Osvobodilna fronta leta 1941 razglasila kulturni molk, bojkot vseh kulturnih prireditev, je Akademski pevski zbor pod vodstvom Franceta Marolta udarno odpel še zadnji koncert. Izumitelj in tonski mojster Rudi Omota ga je skrivaj posnel, trak pa predal Emiliji Soklič. V studio prihaja Stojan Pelko, programski vodja Evropske prestolnice kulture 2025, ki nam bo med drugim predstavil vizijo in program, s katerim si je Nova Gorica v sodelovanju z Gorico prislužila ta prestižni naziv.
Strindbergov Mrtvaški ples, avtorski projekt Shakespeare in gledališka variacija Praznovanja, tri uprizoritve, ki govorijo o zlu ali temni strani človeka. Igralka Nataša Barbara Gračner in režiser Eduard Miler o dekstruktivnem odnosu dveh zakoncev, ki jima namesto ljubezni vlada sovraštvo. Igralec Sebastian Cavazza skozi Shakespearjeve zlobneže raziskuje izvor človekovega zla. Režiser Janusz Kica pa o odrski priredbi znanega filma Praznovanje, ki tematizira spolno zlorabo, ki po odkritju pedofilskih škandalov v resničnem življenju, niti na odru ne more več zares šokirati.
Obiskali smo regionalni gledališki Festival Ruta Grupa Triglav v Mestnem gledališču ljubljanskem, ki je dober primer povezovanja in sodelovanja. Že štiri leta namreč pomeni čvrsto vez med gledališči z območja nekdanje Jugoslavije. Boj za oblast, pohlep, sebičnost in sprejemanje drugačnosti, to je le nekaj tem, s katerim so se pred slovenskim občinstvom prejšnji teden predstavili gostujoči gledališki ustvarjalci. Ogledali smo si tudi predstavo Strah in beda Tretjega rajha, ki raziskuje, kako se dogajanje v nacistični Nemčiji odslikava v sedanjosti in zakaj fašistične ideje ponovno postajajo privlačne. V predstavi, ki je nastala po predlogi Bertolta Brechta in v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Kina Šiške, se sprašujejo o različnih oblikah fašizma danes. V Opatiji smo se pogovarjali z Olegom Mandićem, zadnjim otrokom, ki je bil izpuščen iz taborišča v Auschwitzu. Danes je star 90 let in je med zadnjimi še živimi pričami tega temačnega obdobja prejšnjega stoletja. Spomine je zapisal tudi v knjigi, ki je izšla nedavno. V Slovenski kinoteki pa se odvija retrospektiva Izgubljeni horizont, posvečena avdiovizualnemu opusu kiparja Marka A. Kovačiča. Soustanovitelj Gledališča Ane Monro in raziskovalec civilizacije Plastosov je v našem prostoru pionir večmedijskeganovovalovskega performansa, prežetega s kritiko in satiro, ter eden redkih umetnikov, ki obvladajo vse korake ustvarjanja, od ideje do izvedbe.
Umetniški del proslave nosi naslov Svet se nagnil je naprej. Vzet je iz skladbe skupine Silence, napisane posebej za to priložnost, ki se navezuje temo dogodka – odnos med umetnikom in okoljem, v katerem deluje. Umetniška dela, ki so vključena v program proslave, osvetljujejo odnos Slovencev do kulture in umetnosti ter odzivanje umetnikov na svet okoli njih, pa naj gre za naravo, ljudi, družbene procese ali običajen vsakdan. Program v večjem delu prepleta odlomke že nastalih umetniških del, od skladb za simfonični orkester, sodobnega plesa, baleta, videoplesa, poezije, pa vse do lutkovnega gledališča. Poleg pesmi Franceta Prešerna, Srečka Kosovela in Anje Zag Golob v interpretaciji dramskih igralcev Barbare Cerar, Tine Resman in Klemna Janežiča proslava vključuje še dela režiserja Tina Grabnarja v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, videasta Boruta Bučinela, plesalke Ane Cvelfar, skladateljev Milka Lazarja in Matije Krečiča v izvedbi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Davorina Morija, glasbene skupine Silence in slikarja Marka Jakšeta. Kostumografija pod vodstvom Sanje Grcić združuje nekatere pomembne slovenske modne oblikovalce. Režiser in scenarist prireditve je Matjaž Farič, ki se podpisuje tudi pod koreografijo v izvedbi baletnih plesalcev SNG Opere in baleta Ljubljana.
Na Tržaškem filmskem festivalu, ki se osredotoča na vzhodno in srednjo Evropo ter Balkan, smo srečali poljskega filmskega veterana Krzysztofa Zanusija, ki je od šestdesetih let prejšnjega stoletja s t.i. filmi moralne tesnobe zaznamoval poljsko kinematografijo. Marko Šantić je v Trstu tekmoval s svojim novim celovečercem Zbudi me. Na festivalu smo na fotografski razstavi ob stoletnici rojstva igralke Alide Valli pogledali v zakulisje njenega življenja in dela. Avtorica: Mateja Valentinčič
Prva oddaja bo gledalca uvedla v svet animiranih filmov za odrasle. Svoje ustvarjanje bo predstavila gostja, Špela Čadež, naša najuspešnejša mednarodno uveljavljena ustvarjalka animiranega filma in tudi avtorica večkrat nagrajenega animiranega filma Steakhouse, ki bo premierno predvajan na Televiziji Slovenija.
V pogovoru z režiserko in producentko Špelo Čadež, o svetu, zakonitostih in zakulisju ustvarjanja animiranih filmov za odrasle. Naša najuspešnejša mednarodno uveljavljena ustvarjalka animiranega filma, avtorica večkrat nagrajenega animiranega filma Steakhouse, bo spregovorila tudi o delu za Netflix.
Prva oddaja bo gledalca uvedla v svet animiranih filmov za odrasle. Svoje ustvarjanje bo predstavila gostja, Špela Čadež, naša najuspešnejša mednarodno uveljavljena ustvarjalka animiranega filma in tudi avtorica večkrat nagrajenega animiranega filma Steakhouse, ki bo premierno predvajan na Televiziji Slovenija.
Afera »osamosvojitveni muzej« je med muzealci odprla pandorino skrinjico. Oglasili so se predstavniki Skupnosti muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in ICOM Slovenija, ki opozarjajo na osnovni problem, ki je pripeljal do sedanjega spora, to je, da nimamo zakona o muzejih. Predstavljamo predloge strokovnjakov za izboljšanje vloge in delovanja muzejev. Leto 2023 je Picassovo leto, ko v številnih evropskih državah odpirajo razstave, posvečene temu slikarju. Mineva namreč petdeset let od njegove smrti leta 1973. Pozanimali smo se, zakaj Picasso velja za enega najvplivnejših umetnikov dvajsetega stoletja. Ogledali smo si dokumentarni film Smučarske sanje režiserke Haidy Kancler, ki spremlja tri mlade navdušene smučarke iz afganistanske vasi na poti v Evropo, kjer se izobražujejo za učiteljice smučanja. A kulturne razlike in različna pričakovanja vseh vpletenih pripeljejo do drugačnega poteka zgodbe. Obiskali smo koncert pevke Aynur, ki velja za eno najprepoznavnejših imen turške scene. Z ikono sodobnega kurdskega melosa smo se med drugim pogovarjali o tem, kako glasba premika meje med Vzhodom in Zahodom. Pogovarjali smo se tudi z ameriškim glasbenikom Sidom Griffinom, ki je bil na vrhuncu slave s skupino The Long Ryders v osemdesetih letih, marca pa bo izšel njihov najnovejši album - September November.
Ob obtožbah zaradi spolnih zlorab je dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo, patra Marka Rupnika pozvala, naj vrne Prešernovo nagrado, saj za odvzem najvišjega državnega odlikovanja na področju umetnosti ni pravne podlage. Rupnik je bil nagrajen leta 2000, kot tudi pesnica Svetlana Makarovič, ki je takrat nagrado zavrnila, saj je po njenem mnenju »Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado s tem, da je razbila sam statut te nagrade«. Trenutno veljavni Zakon o Prešernovi nagradi iz leta 2017 ne predvideva postopka za odvzem Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ali bi ga bilo treba spremeniti? Ali je mogoče ločiti umetniški opus od življenja in dejanj umetnika? Objavljen bo tudi intervju z dr. Jožefom Muhovičem, predsednikom Upravnega odbora Prešernovega sklada. Gostje: Ema Kugler, Ira Ratej, dr. Janez Bogataj, Edi Berk. Urednica oddaje: Nina Jerman
V januarskem Opusu boste videli portret vsestranske glasbenice in performerke Zvezdane Novaković, ki s svojo ustvarjalnostjo in poustvarjalnostjo sega na različna področja delovanja- od komponiranja do glasbeno-gledaliških projektov in oblikovanja gline, rdeča nit pa je vedno njen vokal. Z različnimi vokalnimi tehnikami starih slovanskih in balkanskih ljudskih pesmi neguje izročilo naših prednikov, ki so bili močno povezani z naravo. Izobraževala se je v Avstriji, Bolgariji in na Švedskem, sicer pa je svoje praktične izkušnje pridobivala na terenu med še živečimi ljudskimi pevci, več let pa se je kalila pod vodstvom Karmine Šilec v svetovno znanem zboru Carmina Slovenica. Sodeluje s številnimi domačimi in tujimi umetniki, med katerimi so tako tisti s področja klasične glasbe kot gledališki režiserji in performerji, ki začutijo njeno prekipevajočo energijo, s katero sega daleč nazaj v svetove prednikov.
Obiskali smo odprtje Evropske prestolnice kulture v Veszpremu na Madžarskem, ki je potekalo pod geslom Zasij. Velik del izredno bogate in raznovrstne celoletne kulturne ponudbe bo namenjen glasbenim festivalom, mnoge razstave in druge prireditve pa smo si že lahko ogledali. Predstavljamo, kako spletni vplivneži spreminjajo naše bralne navade ter kako založniki sodelujejo z njimi pri promociji knjig. Gostili bomo Bojana Jablanovca, umetniškega vodjo Vie Negative, ki že dvajset let išče meje uprizoritvene umetnosti. Ogledali smo si prvo obsežnejšo razstavo del sodobnih hrvaških vizualnih umetnikov in umetnic, ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Bažato. 130 let pa praznuje Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož, kjer smo si ogledali nekatere zbirke ter se pozanimali, kakšni so načrti za obnovo gradu in rešitve za arheološko zbirko.
Alojz Ihan nas v svojem petem romanu z naslovom Karantena popelje v čas pandemije covida-19. Kot zdravnik, imunolog in specialist klinične mikrobiologije ga je napisal z vedenjem znanstvenika in literarnim pristopom hkrati. Na ozadju pandemije, ki ogrozi zdravje in življenje milijonov ljudi, zaustavi javno življenje in obrne svet na glavo, se odvija tudi družinska in osebna drama protagonista, rentgenologa Andreja Kosa. Odlika romana je učinkovit spoj strokovnih pogledov na epidemijo in principe delovanja virusnih okužb z globljimi uvidi v delovanje družbe, s posameznimi človeškimi zgodbami, osebnimi krizami in izhodi iz njih. V drugem delu oddaje bo Miriam Drev spregovorila o svoji šesti pesniški zbirki z naslovom Zdravljenje prednikov. Boleče usode prednikov se pesnice globoko dotaknejo, zato želi s poezijo ustvariti neke vrste družinsko katarzo. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiserka: Alma Lapajne
Izbor Prešernovih nagrajencev tradicionalno spremljajo tudi nezadovoljstvo in kritike, a v 76-letni zgodovini podeljevanja državnih nagrad za umetnost se je ob koncu lanskega leta prvič zgodil pravi šok. Ob razkritju podrobnosti domnevnih fizičnih in psihičnih zlorab patra Marka Ivana Rupnika, Prešernovega nagrajenca leta 2000, je še enkrat vredno poudariti, da sta poštenje in strokovnost nujno vodilo odločevalcev. Naš gost bo Rok Bozovičar, selektor 53. Tedna slovenske drame, ki bo komentiral letošnji izbor predstav tako v tekmovalnem kot v spremljevalnem programu. Predstavljamo dokumentarno filmsko zgodbo o starem zapuščenem klavirju v studiu 1 Radia Slovenija, ki jo je režiser Miha Vipotnik upodobil v filmu Pošvedrani klavir. Ob izidu monografije Iztrgano podobi, ki prvič celostno popisuje in ovrednoti pomorsko in umetniško zbirko Splošne plovbe, smo si ogledali več kot sto likovnih del iz te pomembne zbirke. Predstavljamo še, kako številni dokumentarni filmi skušajo popraviti popačeno javno podobo zvezdnice Whitney Houston.
Slovenci so se nekoč lahko pohvalili z eno najrazvitejših železnic v Evropi, a današnje stanje glavnega ljubljanskega kolodvora kaže, da je ujet v drugem času. Po dolgoletni sagi se bo letos vendarle začela gradnja novega potniškega centra, ob njem pa stanovanjski in trgovski kompleks. V oddaji tudi o tem, kako se izogniti hrupnemu tovornemu prometu v središču mesta in zakaj ideja o poglobitvi ostaja že 100 let na papirju.
V oddaji Osmi dan smo si ogledali premiero baleta Giselle, ki je nastal v koprodukciji Cankarjevega doma in SNG Opera in balet Ljubljana. Koreografijo na glasbo francoskega avtorja Adolpha Adama je ustvaril direktor baleta Pariške opere José Carlos Martínez, ki je klasični predstavi dodal sodobno noto. Preverili smo, kako zasnovati prostor po meri bolnikov in zdravstvenih delavcev na območju Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V urbanističnem studiu Prostorož so namreč preučili uporabniške izkušnje, prejete pobude pa strnili v predloge za bolj smiselno ureditev prostora. Naša gostja bo Ines Kežman iz Zavoda Motovila, ki skrbi za črpanje sredstev iz programa Ustvarjalna Evropa, namenjena kulturnim delavcem. V pogovoru bo predstavila nekatere uspešne projekte. Ogledali smo si še podelitev zlatih globusov ter se pogovarjali z glasbenim tandemom Swing Out Sister, ki je prepričal tako ljubitelje soul popa kot tudi jazza.
Gost tokratnega Profila je nevroznanstvenik prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, sicer pa gostujoči predavatelj na številnih mednarodnih simpozijih, zadnja leta je pogosto vabljen tudi na kulturno-umetniška srečanja in konference, kjer so njegova predavanja vedno izjemno obiskana. Njegovo znanstveno raziskovalno delo je med drugim osredotočeno na vpliv umetnosti na možgane, na človekovo čustvovanje, pomnenje in socialno odzivnost, znotraj tovrstnega raziskovanja pa proučuje poseben fenomen učinka glasbe na človekove kognitivne in druge sposobnosti. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Prva gledališka priredba znane knjižne uspešnice Nevidna ženska, mednarodno uspešne hrvaške publicistke, esejistke in pisateljice Slavenke Drakulić je bila povod za razmislek o staranju, ki je še vedno tabu tema. O tem spregovorita tudi dve predstavi na odru ljubljanske Drame: Ne pozabite na rože in Otroci. Še posebej boleče pa je lahko staranje v igralskem poklicu. O tem smo se pogovorjali z avtorico Slavenko Drakulić, igralkama Polono Vetrih in Sašo Pavček ter režiserkama Nino Šorak in Ivano Djilas, ki je režirala Nevidno žensko na odru APT v Novem mestu. Umetnost igre, urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
V oddaji Osmi dan bomo predstavili vsestransko glasbenico, mojstrico grlenega petja in raziskovalko ljudske dediščine Zvezdano Novaković. S svojo pevsko skupino predstavlja nov album Čaralice, na katerem je mogoče prisluhniti ritualnim hvalnicam naravi ali čarnim besedam za zdravje telesa in duha. Decembra lani je minilo 100 let od rojstva Karla Destovnika - Kajuha, zato bomo letos praznovali Kajuhovo leto. Obiskali smo temu narodnemu heroju posvečeno razstavo v NUK-u , kjer hranijo dragoceno zapuščino socialno angažiranega pesnika in partizana. V Mestni galeriji Piran smo se na razstavi Voda in zemlja srečali z Marjetico Potrč, svetovno znano umetnico, ki je bila že pred leti uvrščena med deset najvplivnejših sodobnih umetnikov. Z razstavo na presečišču vizualne umetnosti, arhitekture, ekologije in antropologije se tokrat poklanja Istri. Maribor je pred kratkim obiskal izraelski lutkar in režiser Ariel Doron. Z njim smo se med drugim pogovarjali o izraelski lutkovni produkciji ter njegovih avtorskih projektih, v katerih se ukvarja z družbeno angažiranimi ter političnimi temami. Spomnili se bomo tudi neprecenljive zapuščine Vivienne Westwood, nesporne kraljice britanske mode in botre panka.
Neveljaven email naslov