Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji se bomo posvetili konceptu trajnosti, ki za nekatere pomeni edini scenarij prihodnosti, za druge pa tržno nišo. Ena vodilnih onesnaževalk na svetu je gradnja, zato smo v prispevku preverili, kako lahko arhitektura pripomore k reševanju okoljske krize, kakšne so zakonodajne ovire in zakaj med Slovenci velja stereotip, da je le zidana hiša prava hiša. Fenomena Banksy ni treba podrobneje predstavljati, a tokrat smo si kritično ogledali nepričakovano razstavo njegovih del v priložnostno urejeni galeriji na ljubljanski Čopovi ulici. Tam so reprodukcije, pa tudi originali iz zasebnih zbirk tega slavnega uličnega umetnika. Predstavljamo še tri slovenske ilustratorke, ki dosegajo izjemne uspehe tudi v tujini. Ana Maraž bo razstavljala na sejmu v Bologni, med finaliste razstave se je uvrstila tudi Marta Bartolj, tam pa se je že predstavila Maja Kastelic. Obiskali smo še pregledno razstavo Antonia Ligabua v tržaški galeriji Revoltella. Gre za slikarja, ki ga imenujejo tudi italijanski Van Gogh, v prispevku pa raziščemo, zakaj velja za enega najbolj kontroverznih italijanskih ustvarjalcev dvajsetega stoletja.
O ciklu filmov Davida Lyncha se v oddaji pogovarjamo s Slavojem Žižkom, filozofom in filmozofom. Kako razume sporočilo filma Resnična zgodba, kaj vse zanj pomeni izviren naslov Straight story in kako bere zgodbo v smislu politične interpretacije?
Letos mineva 170 let od smrti prve slovenske pesnice, pisateljice in skladateljice Josipine Urbančič, ki je ustvarjala pod psevdonimom Turnograjska, saj je bil njen dom grad Turn v Preddvoru. Lani je bil na temo njenega ustvarjanja organiziran tudi znanstveni simpozij, ki je med drugim predstavil njen pomen za slovensko glasbeno zgodovino. Skladala je klavirske skladbe in samospeve na slovenska besedila. Čeprav zaradi zgodnje smrti ni ustvarila obsežnega opusa, je na svojstven način zaznamovala kulturo slovenskega naroda, saj se je zavzemala za slovenski jezik in bila prva ženska v času razvijanja pripovedništva na Slovenskem. V oddaji Opus boste ob različnih sogovornikih, odlomkih in igranih prizorih spoznali življenje in delo Josipine Turnograjske, ki jo pri nas v največji meri raziskuje dddr. Mira Delavec; za ohranitev slovenske kulturne dediščine je ustanovila tudi Kulturno društvo Josipine Turnograjske.
Dva albuma sta v slovenski popularni glasbeni kulturi povzročila tektonske premike: Pljuni istini u oči, skupine Buldožer, in Leva scena Ali Ena. Ali En, znan tudi kot Dalaj Eegol, je z Levo sceno pljunil resnici v oči in postavil temelje, na katerih se je izoblikovala današnja hiphop scena pod Alpami. Pozno najstniška jeza se je pozneje omilila, postala besedno manj surova, vendar se Eegol ni nehal odzivati na odklone v družbi, naj je šlo za ekološka vprašanja, nasilje med štirimi stenami ali stranpoti kapitala, cerkve in politike. A to je zgolj en vpogled v njegovo razgibano umetniško kariero, v kateri je postal znan kot didžej, skejter, čefur, televizijski voditelj in intermedijski umetnik, ki danes nastopa pod imenom Recycleman.
Na spored Kinodvora je prišla zgodovinska drama Interesno območje britanskega režiserja Jonathana Glazerja. Film je veliki nagrajenec festivala v Cannesu in nominiranec za oskarja. V Kinu Šiška smo bili na koncertnem ciklu Re_humanizacija, ki predstavlja nova glasbena, večmedijska in glasbeno-scenska dela mladih ustvarjalcev, gostujoči skladatelj je Urban Megušar. Obiskali smo tudi galerijo Equrna, kjer razstavljajo dela slikarke Neže Perovšek.
Švicarski umetnik Zimoun gostuje v Vili Manin v Passarianu, v Galeriji Murska Sobota pa je skupna razstava del Nikolaja Beera in Hermana Gvardjančiča. V Galeriji Jakopič bo jutri strokovni posvet s poznavalci, skrbniki in lastniki gradiva o fotografinjah, delujočih med letoma 1850 in 1950. UNESCO je na seznam svetovne kulturne dediščine dal iluminirani rokopis tazhib, okrasitev besedil, ki jo v muslimanskem svetu ustvarjajo že stoletja.
Kaj imata skupnega gledališka in nogometna igra, zakaj so nekatere nogometne poteze »čista poezija« in kdo so junaki, ki ustvarjajo največje spektakle? Pogovarjali smo se z nogometnim in gledališkim mojstrom, Aleksandrom Čeferinom in Matjažem Bergerjem. Obiskali smo Celje, kjer uspešno oživljajo veliko območje poleg centra mesta, kompleks Cinkarne. Spomnili se bomo afere Bitchcraft. Naslovnica plošče skupine Strelnikoff z motivom brezjanske Marije Pomagaj, ki v naročju namesto Jezusa pestuje podgano, je sprožila val ogorčenosti in javni škandal. Ob 25-letnici je plošča Bitchcraft dobila tudi svoj vinilni format. Prisluhnili smo še koncertom na Dnevih sodobne glasbe na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Pred ciklom filmov Davida Lyncha v oddaji pogovor s Slavojem Žižkom, filozofom in filmozofom, ki Lyncha pogosto vključuje tako v svoje teorije o filmu kot v teorije o družbi in modernem subjektu.
Ob ljubljanski premieri smo si ogledali balet Faust Edwarda Cluga. V Bežigrajskih galerijah smo bili na razstavah slikarjev Franceta Miheliča in Mateja Čepina, obiskali smo Ano Maraž, ki se je z ilustracijami za knjigo Protideževna juha Majde Koren uvrstila na razstavo letošnjega sejma otroških knjig v Bologni, govorili pa smo tudi s Katarino Jazbec, avtorico kratkega filma Know Your Stones, ki se je uvrstil na filmski festival v Rotterdamu. Spomnili bomo na nedeljski koncert Carmen manet, prvega zmagovalnega Evrovizijskega zbora leta 2017, v Slovenski filharmoniji.
V videokastu gostimo Slavoja Žižka, filozofa in filmozofa, ki Davida Lyncha pogosto vključuje tako v svoje teorije o filmu kot v teorije o družbi in modernem subjektu. Gostili smo ga pred pričetkom predvajanja cikla filmov tega kultnega režiserja, ki ga Žižek postavlja v sam vrh filmskega sveta.
Rdeča nit oddaje je skrb za naravo, zavedanje, da smo prišli v ogrožanju našega planeta predaleč in da je skrajni čas, da se odpovemo sebičnosti, pohlepu in nebrzdanemu potrošništvu ter prenehamo ogrožati prihodnost zanamcev. Jani Virk se je v svojem enajstem romanu z naslovom Vrnitev domov posvetil usodi našega planeta in skrbi za prihodnost z nevsiljivo etično angažiranostjo in ekološko tematiko spretno povezal z ljubezensko zgodbo. Pesnik Gregor Podlogar se v svoji sedmi pesniški zbirki z naslovom Atlas ukvarja z vprašanji, ki se dotikajo vseh ljudi v vseh časih, zanimajo ga trenutki, ki si jih vsi delimo. Njegov pogled na svet ni antropocentričen, kot zapiše, je zanj človek le bitje med bitji. Oddajo bomo sklenili s svetovno uspešnico, romanom Razvejenje, za katerega je ameriški pisatelj Richard Powers leta 2019 prejel Pulitzerjevo nagrado. Gre za monumentalen, večplasten roman, v središču katerega je povezanost ljudi z drevesi, hkrati pa je to velika zgodba o zgodovini in usodi življenja na Zemlji. O delu bo spregovoril Andrej E. Skubic, ki je roman izvrstno prevedel. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V SNG Nova Gorica smo si ogledali premiero tragedije “Ubesedovanje” Piera Paola Pasolinija, svojevrsten poklon temu režiserju, pesniku in filmskemu teoretiku. Seznanili vas bomo tudi s ciklom YUFU, ki v produkciji Maske poteka v Stari mestni elektrarni in Ustvarjalnem laboratoriju Krater. Preverili smo tudi dogajanje na festivalu neodvisnega filma Sundance, na katerem svoja nova projekta predstavljata tudi režiserja Richard Linklater in Steven Soderbergh.
Živa Ploj Peršuh je dirigentka mlajše generacije, ki se uveljavlja tako na koncertnih odrih kot z dirigiranjem glasbeno-scenskih del. Leta 2019 je v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji ustanovila Slovenski mladinski orkester, ki je postal pomemben člen v slovenski programski ponudbi. Tri leta po ustanovitvi tega orkestra se je lotila humanitarnega projekta Glasba za prihodnost, h kateremu so jo spodbudile vojne razmere v Ukrajini, njen moto je bil pomagati z glasbo, in ne z orožjem. Tako je skupaj s svojim življenjskim sopotnikom pomagala pri evakuaciji in integraciji 142 mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so se preselili v Ljubljano in vključili v življenje v Sloveniji. Sestavili so simfonični orkester, ki je nastopal tako v Sloveniji kot v Avstriji, na Hrvaškem, v Nemčiji in drugod. Glavni podpornik tega projekta, s katerim so med drugim zbirali denar za družine mladih glasbenikov, je bil ugledni latvijski violinist Gidon Kremer, ki se je Živi Ploj Peršuh pridružil na koncertu v Ljubljani.
Znašli smo se sredi dogajanja prvega mednarodnega festivala performansa in drugih izvedbenih praks Neskončna sedanjost, ki ga med 24. in 26. januarjem pripravlja Gledališče Glej. V ljubljanskem Kinu Šiška smo si ogledali premiero plesne predstave Čipka, prvo tkanje: Lok, pogledali pa smo si tudi vrvež festivala Drugajanje. Zaobšli ne bomo niti treh razpisov za sodno stavbo v Ljubljani.
V oddaji bomo predstavili slovenske filme, ki jih predvajajo na 35. filmskem festivalu v Trstu, vodilnem italijanskem festivalu srednjeevropskega in vzhodnoevropskega filma. Med njimi je tudi celovečerec Opazovanje režiserja Janeza Burgerja, ki nam bo med drugim v studiu pojasnil, kako je s filmom raziskoval nasilje, empatijo in osebno odgovornost. Pogovarjali smo se z znanim avstrijskim teoretikom dr. Robertom Pfallerjem, ki je razvil edinstven pristop k združevanju filozofije, kulturne teorije, psihoanalize in psihoanalitične teorije. Spomnili se bomo akademikov Janeza Menarta in Rudija Šeliga, vrhunskih književnikov, ki sta z izvirnima opusoma bistveno zaznamovala in obogatila slovensko književnost druge polovice 20. stoletja. 22. januarja namreč mineva dvajset let od njune smrti. Obiskali smo še koncert edinstvene dvajsetčlanske zasedbe Mimika Orchestra, ki se je po šestih letih vrnila v Ljubljano. Njeno glasbo opisujejo kot očarljivo zmes balkanskih in mediteranskih melosov v jazzovskem slogu.
Neveljaven email naslov