Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tone Partljič se v svojem literarnem ustvarjanju s posebnim žarom posveča komediji, a nič manj ni prepričljiv kot avtor romanov, saj zna bralce pritegniti s pristnimi človeškimi zgodbami, napisanimi s posluhom za prostor in čas. Že v več delih je portretiral rojstni Maribor in njegove prebivalce in k tej tematiki se vrača tudi v svojem novem romanu Veter z vzhoda. Tokrat je segel v leti 1933 in 1934, v čas nemira, ki je zajel Evropo ob vzponu novih totalitarnih ideologij in družbenih nasprotij. V romanu nastopa cela galerija likov, tako izmišljenih junakov kot znanih osebnosti, posebej še tistih iz sveta kulture, pa profesorjev, pravnikov in drugih. Pisatelju je uspelo v zgodovinski freski ustvariti barvit mozaik družbenega dogajanja in človeških usod. V drugem delu oddaje bomo predstavili roman Petelinje jajce, novo delo v impozantnem opusu Ferija Lainščka. Pisatelj se v zadnjih letih vrača v svoje otroštvo s trilogijo, ki ni zgolj gola avtobiografija, ampak literarno mojstrsko ubeseden spomin. Doslej sta izšli prvi dve knjigi – Kurji pastir in Petelinje jajce. Pred nami zaživi pisateljevo zgodnje otroštvo v Dolencih na Goričkem, v odročni prekmurski vasici tik ob državni meji z Madžarsko. V drugi knjigi trilogije je v ospredju otrokov pogled na svet, obarvan z bujno domišljijo in magičnostjo, prav tako prepričljivo pa je prikazan vsakdanji trud za boljše življenje revne, a s čustveno toplino povezane družine. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
V Ljubljani bodo konec oktobra odprli Center Rog, ki bo združeval različne kreativne industrije. V studiu bomo gostili direktorico Renato Zamida, ki bo med drugim pojasnila, kakšen bo koncept delovanja Roga in komu bo namenjen. Pred odprtjem pa je v tamkajšnjih prostorih potekal 14. Ljubljanski teden mode. Ogledali smo si nove kolekcije Tomaža in Urške Draž, Maje Štamol in drugih, ki uporabljajo nove tehnologije in iščejo trajnostne pristope. Prisluhnili smo koncertu frankfurtskega ansambla za sodobno glasbo Ensemble Modern, ki je izvedel repertoar petih slovenskih skladateljic in skladateljev. Gre za del programa ob častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Skupina The Police je zagotovo ena največjih v družbi svetovnih zvezd rokenrola. Pogovarjali smo se z njenim bobnarjem Stewardom Copelandom, ki smo ga ujeli na svetovni turneji s priredbami največjih uspešnic skupine The Police za simfonični orkester. Obiskali smo tudi Slovensko mladinsko gledališče, ki v celoti uprizarja projekt Spolna vzgoja II. Predstava Tjaše Črnigoj nam razkriva tisto, o čemer se v šoli nismo učili – spolne prakse, želje in težave žensk.
Kakšen bo slovenski nastop na Frankfurtskem knjižnem sejmu čez nekaj dni? Kateri so aduti častnega gostovanja? Kakšen je pomen mednarodnega trženja avtorjev in pridobivanja licenc za prevode v tuje jezike? Kaj ima Slovenija po mnenju Slavoja Žižka povedati mednarodnemu občinstvu ključnega knjižnega sejma na svetu? Objavljen bo tudi pogovor s kuratorjem Matthiasom Göritzem. Gostje: Katja Stergar, dr. Miha Kovač, Amalija Maček in Senja Požar. Urednica oddaje Nina Jerman
Smoletova pesniška mojstrovina, Antigona, se v priredbi in režiji Janeza Pipana, po tridesetih letih spet vrača na oder ljubljanske Drame. Ne glede na čas, v katerem je uprizorjena, vedno buri duhove in občinstvu omogoča, da v njej prepozna ključna vprašanja določenega časa. O tem, kako naj danes razumemo Antigonino iskanje Polinejka, smo se pogovarjali z ustvarjalci in dr. Gašperjem Troho. Na velikem odru SNG Drame Ljubljana pa poteka tudi proces študija za odrsko priredbo Knausgaardovega romana Jutranja zvezda. Režiser Ivica Buljan se po režiranju opusa dram sodobnih dramatikov spet vrača k romanu. Urednica: Marjana Ravnjak
V oddaji Osmi dan bomo predstavili delo direktorja fotografije, filmskega snemalca, montažerja in producenta Rada Likona, ki bo tudi naš gost v studiu. Na Festivalu slovenskega filma Portorož mu bodo podelili nagrado Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo na področju filma. Makedonska filmska režiserka Teona Strugar Mitevska je slovenskemu občinstvu prav tako dobro znana. Zdaj v kinematografih lahko vidimo njen celovečerec Najsrečnejši človek na svetu, mi pa smo se z njo pogovarjali tudi o drugih projektih, družbeni kritiki, črnem humorju in feminizmu, ki pogosto spremlja njene filme. Obiskali smo koncert godbe na pihala iz odmaknjene romunske vasi, ki pa je postala svetovna senzacija. Romunska zasedba Fanfare Ciocărlia je s svojstvenimi predelavami kultnih skladb od punka do klasične glasbe nastopila v Ljubljani. Ogledali smo si še razstavo fotografa Luca Locatellija v Torinu, ki je posvečena iskanju rešitev za trajnostno prihodnost.
Gostili bomo Barbaro Korun, pesnico, pisateljico, dramaturginjo, esejistko, slovenistko in literarno komparativistko. Njene pesmi so izšle v 21 jezikih, uvrščene so v več kot 40 antologij po svetu. Za letošnjo avtorico v središču festivala Vilenica so značilni izvirni poskusi združevanja lirskega jaza z drugimi pesemskimi izrazi. Bistvena značilnost njene poetike je dialoškost in že njena prva zbirka Ostrina miline je z naklonjenostjo in odprtostjo do vseh bitij, predvsem pa drugačnosti, v slovensko poezijo uvedla posebno perspektivo, ki bi jo lahko razložili kot novo senzibilnost, občutljivost za drugost. Z Barbaro Korun se bo pogovarjala novinarka Nataša Mihelič.
V prvi polovici septembra se konča največji operni festival v Veroni, ki je letos praznoval 100-letnico delovanja. Gre za najbolj znani operni festival, v zgodovinskem ambientu na prostem ga obiščejo ljubitelji opere z vsega sveta. Z izjemo sopranistke Rebeke Lokar Slovenci doslej nismo imeli solistov na tem znamenitem odru rimskega amfiteatra, imamo pa najmlajšega violinista v veronskem simfoničnem orkestru, to je zamejski Slovenec Aleš Lavrenčič, ki bo spregovoril o svoji umetniški poti in izkušnjah v tem orkestru. V oddaji bomo kot antipod razvpitemu festivalu predstavili še manjši festival komorne glasbe, ki ga je ustanovila slovenska violinistka Tanja Sonc z zavidljivo kariero v uglednem, svetovno znanem Züriškem komornem orkestru.
Obiskali smo 35. Grafični bienale Ljubljana, ki poteka pod naslovom Iz praznine so prišli darovi kozmosa. Skoraj 50 umetnikov se predstavlja na več prizoriščih, umetniško vodenje pa je tokrat prevzel ganski vizualni umetnik Ibrahim Mahama. V studiu bomo gostili letošnjo prejemnico večernice za najboljše mladinsko literarno delo Špelo Frlic. Prisluhnili smo koncertom na 13. Festivalu ustvarjalne glasbe in improvizacije, ki ga kurira bobnar Zlatko Kaučič in po novem poteka v Medani. Poglobili smo se v bogat ustvarjalni opus arhitektke in oblikovalke Janje Lap, ki je predstavljen na pregledni razstavi v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani. V intimnem vzdušju manjše dvorane v Marostici v Italiji pa sta nastopila škotski tradicionalist James Yorkston in švedska indie pop zvezda Nina Persson, pevka skupine The Cardigans.
Letošnji 80. Beneški filmski festival je z zlatim levom za življenjsko delo nagradil italijansko režiserko Liliano Cavani in hongkonškega igralca Tonyja Leunga. Zaradi stavke hollywoodskih scenaristov in igralcev je bilo na rdeči preprogi manj zvezdnikov kot običajno, a filmska letina je bila vredna ogleda. Žirija, polna zvenečih režiserskih imen z Damienom Chazellom na čelu, je zlatega leva za najboljši film podelila Yorgosu Lanthimosu za Nesrečna bitja (Poor Things), srebrnega leva pa si je prislužil japonski oskarjevec Riosuke Hamaguči za film Zlo ne obstaja (Evil Does Not Exist). Slovenski ustvarjalci sodelujejo v programu Venice Classics; Slovenska kinoteka je s partnerji iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Avstrije predstavila restavrirani jugoslovanski film Slike iz življenja udarnika Bata Čengića. Bili smo tudi na prvem festivalu Cinehill Petehovac, nasledniku Motovunskega filmskega festivala, s katerim se je začela pisati nova zgodba v Gorskem kotarju.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Avstrijsko mesto Linz je ponovno postalo prizorišče enega najpomembnejših festivalov digitalne umetnosti na svetu Ars Electronica. Obiskali smo letošnji festival, ki je potekal pod sloganom Kdo si lasti resnico? Pogovarjali smo se z umetniki, ki se med drugim sprašujejo, kako uporabiti umetno inteligenco za ustvarjanje filmov, kako rešiti ptice pred izumrtjem in kako preprečiti taljenje ledu. Na 38. literarnem festivalu Vilenica je bilo veliko pozornosti namenjene poeziji. Domača avtorica v fokusu je bila angažirana pesnica Barbara Korun. S poezijo je začela tudi mlada prodorna črnogorska avtorica Tijana Rakočević, že vse življenje pa se ji posveča tudi prejemnik velike nagrade vilenica, v Vojvodini živeči madžarski književnik Otto Tolnai. Ljubljano je nedavno obiskal francoski pisatelj Hervé Le Tellier, s katerim smo se med drugim pogovarjali o njegovem večkrat nagrajenem romanu Anomalija in o delovanju francoske eksperimentalne literarne skupine OuLiPo. Gostja v studiu bo Ingrid Kovač Brus, odgovorna urednica programa Ars, tretjega programa Radia Slovenija, ki letos praznuje 60 let. Predstavljamo še nagrajence 80. beneškega filmskega festivala, ki je letos zaradi stavke v Hollywoodu minil brez prisotnosti nekaterih zvezdnikov.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Gogo Stefanovič Erjavec. Ustanoviteljica plesnega izobraževalnega centra Plesni forum Celje se s sodobnim plesom in plesnim gledališčem uspešno ukvarja od leta 1976, ko je začela plesati v predstavah Damirja Zlatarja Freya. Kot koreografinja je ustvarila številne predstave za otroke in odrasle, mnogi njeni učenci so danes uspešni na plesnem področju pri nas in v tujini. Letos je prejela priznanje mestne občine Celje za življenjsko delo, celjske zvezde.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Tokrat predstavljamo tri avtorice, ki podpisujejo tematsko izvirna in slogovno sveža dela. Anja Mugerli, avtorica več odmevnih proznih del in dobitnica Evropske nagrade za književnost, se v romanu Pričakovanja iskreno in poglobljeno posveča tematiki želje po otroku, neplodnosti in postopkom umetne oploditve. Pisateljica tenkočutno ruši stereotipe o vlogi materinstva in nakaže pot k osvoboditvi od družbenih pričakovanj. Večkrat nagrajena prozaistka Vesna Lemaić pripoveduje v kratkoprozni zbirki Trznil je, odprla je oko o ljubečem odnosu in medgeneracijski povezanosti med dedom in vnukinjo. Vsaka zgodba prikliče tudi družbeno ozračje, posebej je izpostavljen današnji prekarni položaj mladih. Oddajo bomo sklenili z doživeto in miselno prodorno pesniško zbirko Mejno stanje makedonsko-slovenske avtorice Lidije Dimkovske. Osrednje teme zbirke so migracije, izguba človečnosti, smrt, razpadanje starega sveta in porajanje novega upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Po skoraj desetletju se na naše zaslone vrača danska serija Oblast, za nekatere najboljša politična serija vseh časov, nedvomno pa eden od vrhuncev evropske televizijske produkcije. Še nikoli bolj aktualna, saj obravnava podnebne spremembe, politična preigravanja se preselijo na globalni oder, sprašuje se tudi o posledicah kolonializma v sodobnem svetu. O vsem tem v oddaji z gostjo, dolgoletno novinarko in komentatorko, Natašo Briški.
Po skoraj desetletju se na naše zaslone vrača danska serija Oblast, za nekatere najboljša politična serija vseh časov, nedvomno pa eden od vrhuncev evropske televizijske produkcije. Še nikoli bolj aktualna, saj obravnava podnebne spremembe, politična preigravanja se preselijo na globalni oder, sprašuje se tudi o posledicah kolonializma v sodobnem svetu. O vsem tem v oddaji z gostjo, dolgoletno novinarko in komentatorko, Natašo Briški.
Ob nedavnih poplavah in njihovih katastrofalnih posledicah so se v javnosti ponovno pojavila vprašanja, kje in kako graditi ter kakšne oblike bivanja spodbujati. Urbanisti, arhitekti, hidrologi in drugi strokovnjaki so enotni – gradnjo na poplavnih območjih je treba ustaviti in prisluhniti stroki. V studio prihaja Špela Spanžel, direktorica Direktorata za kulturno dediščino, ki bo podrobneje pojasnila, kakšno je stanje kulturne dediščine po poplavah ter kakšne so smernice za obnovo in zaščito pred podobnimi nesrečami. Ob 110. obletnici rojstva in dve leti po smrti enega najpomembnejših slovenskih povojnih prozaistov Borisa Pahorja predstavljamo težko pričakovan prevod njegove avtobiografije Nikogaršnji sin, ki jo je napisal skupaj z italijansko novinarko Christino Battocletti. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo si ogledali razstavo enega najpomembnejših slovenskih slikarjev dvajsetega stoletja Toneta Kralja. Prvič je javnosti na ogled tudi dolga leta premazana in zdaj restavrirana slika Kruha in iger, s katero je Kralj obsodil bratomorno vojno. Skupina The Cult se intenzivno pripravlja na veliko svetovno turnejo ob štiridesetletnici ustvarjanja. O prehojeni poti smo se pogovarjali z njihovim pevcem Ianom Astburyjem.
Podnebne spremembe niso samo okoljska tema, okrog njih se oblikuje drugačna družba. Spregovorili bomo o antropogeno povzročenih podnebnih spremembah in vplivu nove vremenske resničnosti na družbo. Ali bi morala Slovenija razglasiti podnebno krizo? Kakšno je po poplavah stanje kulturne dediščine? Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Tadej Troha, Jernej Hudolin in Matevž Čelik Vidmar Urednica oddaje: Nina Jerman
Tokratna oddaja je delno posvečena italijanskemu gledališču. Na letošnjem Borštnikovem srečanju sta gostovala dva vrhunska italijanska režiserja: Alessandro Serra s Shakespearjevim Viharjem in Pippo Delbono s predstavo Amore. Poleg njiju smo se pogovarjali še z Valentino Medda, režiserko in vizualno umetnico, ki skozi vizualno-zvočni performans Poslednje objokovanje raziskuje starodavne sardinske obrede žalovanja za umrlimi. O razkošni monografiji ob 40-letnici bogatega režijskega opusa pa bo spregovoril Vinko Möderndorfer.
Na 29. Sarajevskem filmskem festivalu, ki se je letos odprl z dokumentarcem Poljubite prihodnost, ki govori o sarajevskem medvojnem kulturnem odporu ter koncertu skupine U2 tik po vojni, smo se pogovarjali z Markom Cousinsom, škotsko irskim dokumentaristom, enim od prejemnikov častnega Srca Sarajeva. Preverili smo vzdušje, zmagovalce in slovensko udeležbo na festivalu, ki ga je letos prekinil državni dan žalovanja zaradi femicida in pokola na severu BIH. Bili smo tudi na zadnjem, 25. Motovunskem filmskem festivalu, ki se je iz slikovite istrske vasice preselil na Petehovac pri Delnicah v Gorskem kotarju.
Neveljaven email naslov