Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V oddaji Profil Tina Šrot gosti plesalko, koreografinjo in pedagoginjo Gogo Stefanovič Erjavec. Ustanoviteljica plesnega izobraževalnega centra Plesni forum Celje se s sodobnim plesom in plesnim gledališčem uspešno ukvarja od leta 1976, ko je začela plesati v predstavah Damirja Zlatarja Freya. Kot koreografinja je ustvarila številne predstave za otroke in odrasle, mnogi njeni učenci so danes uspešni na plesnem področju pri nas in v tujini. Letos je prejela priznanje mestne občine Celje za življenjsko delo, celjske zvezde.
Japonska je dežela neštetih zanimivosti, pa tudi dežela z eno najpomembnejših filmskih industrij na svetu. V terminu Sedmi pečat bo v prihodnjih tednih sledilo pet sodobnih japonskih filmov. O njih v oddaji s filmsko kritičarko in prevajalko Sanjo Struna.
Tokrat predstavljamo tri avtorice, ki podpisujejo tematsko izvirna in slogovno sveža dela. Anja Mugerli, avtorica več odmevnih proznih del in dobitnica Evropske nagrade za književnost, se v romanu Pričakovanja iskreno in poglobljeno posveča tematiki želje po otroku, neplodnosti in postopkom umetne oploditve. Pisateljica tenkočutno ruši stereotipe o vlogi materinstva in nakaže pot k osvoboditvi od družbenih pričakovanj. Večkrat nagrajena prozaistka Vesna Lemaić pripoveduje v kratkoprozni zbirki Trznil je, odprla je oko o ljubečem odnosu in medgeneracijski povezanosti med dedom in vnukinjo. Vsaka zgodba prikliče tudi družbeno ozračje, posebej je izpostavljen današnji prekarni položaj mladih. Oddajo bomo sklenili z doživeto in miselno prodorno pesniško zbirko Mejno stanje makedonsko-slovenske avtorice Lidije Dimkovske. Osrednje teme zbirke so migracije, izguba človečnosti, smrt, razpadanje starega sveta in porajanje novega upanja. Avtorica oddaje: Alenka Zor Simoniti Režiser: Valentin Pečenko
Po skoraj desetletju se na naše zaslone vrača danska serija Oblast, za nekatere najboljša politična serija vseh časov, nedvomno pa eden od vrhuncev evropske televizijske produkcije. Še nikoli bolj aktualna, saj obravnava podnebne spremembe, politična preigravanja se preselijo na globalni oder, sprašuje se tudi o posledicah kolonializma v sodobnem svetu. O vsem tem v oddaji z gostjo, dolgoletno novinarko in komentatorko, Natašo Briški.
Po skoraj desetletju se na naše zaslone vrača danska serija Oblast, za nekatere najboljša politična serija vseh časov, nedvomno pa eden od vrhuncev evropske televizijske produkcije. Še nikoli bolj aktualna, saj obravnava podnebne spremembe, politična preigravanja se preselijo na globalni oder, sprašuje se tudi o posledicah kolonializma v sodobnem svetu. O vsem tem v oddaji z gostjo, dolgoletno novinarko in komentatorko, Natašo Briški.
Ob nedavnih poplavah in njihovih katastrofalnih posledicah so se v javnosti ponovno pojavila vprašanja, kje in kako graditi ter kakšne oblike bivanja spodbujati. Urbanisti, arhitekti, hidrologi in drugi strokovnjaki so enotni – gradnjo na poplavnih območjih je treba ustaviti in prisluhniti stroki. V studio prihaja Špela Spanžel, direktorica Direktorata za kulturno dediščino, ki bo podrobneje pojasnila, kakšno je stanje kulturne dediščine po poplavah ter kakšne so smernice za obnovo in zaščito pred podobnimi nesrečami. Ob 110. obletnici rojstva in dve leti po smrti enega najpomembnejših slovenskih povojnih prozaistov Borisa Pahorja predstavljamo težko pričakovan prevod njegove avtobiografije Nikogaršnji sin, ki jo je napisal skupaj z italijansko novinarko Christino Battocletti. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo si ogledali razstavo enega najpomembnejših slovenskih slikarjev dvajsetega stoletja Toneta Kralja. Prvič je javnosti na ogled tudi dolga leta premazana in zdaj restavrirana slika Kruha in iger, s katero je Kralj obsodil bratomorno vojno. Skupina The Cult se intenzivno pripravlja na veliko svetovno turnejo ob štiridesetletnici ustvarjanja. O prehojeni poti smo se pogovarjali z njihovim pevcem Ianom Astburyjem.
Podnebne spremembe niso samo okoljska tema, okrog njih se oblikuje drugačna družba. Spregovorili bomo o antropogeno povzročenih podnebnih spremembah in vplivu nove vremenske resničnosti na družbo. Ali bi morala Slovenija razglasiti podnebno krizo? Kakšno je po poplavah stanje kulturne dediščine? Gostje: dr. Lučka Kajfež Bogataj, dr. Tadej Troha, Jernej Hudolin in Matevž Čelik Vidmar Urednica oddaje: Nina Jerman
Tokratna oddaja je delno posvečena italijanskemu gledališču. Na letošnjem Borštnikovem srečanju sta gostovala dva vrhunska italijanska režiserja: Alessandro Serra s Shakespearjevim Viharjem in Pippo Delbono s predstavo Amore. Poleg njiju smo se pogovarjali še z Valentino Medda, režiserko in vizualno umetnico, ki skozi vizualno-zvočni performans Poslednje objokovanje raziskuje starodavne sardinske obrede žalovanja za umrlimi. O razkošni monografiji ob 40-letnici bogatega režijskega opusa pa bo spregovoril Vinko Möderndorfer.
Na 29. Sarajevskem filmskem festivalu, ki se je letos odprl z dokumentarcem Poljubite prihodnost, ki govori o sarajevskem medvojnem kulturnem odporu ter koncertu skupine U2 tik po vojni, smo se pogovarjali z Markom Cousinsom, škotsko irskim dokumentaristom, enim od prejemnikov častnega Srca Sarajeva. Preverili smo vzdušje, zmagovalce in slovensko udeležbo na festivalu, ki ga je letos prekinil državni dan žalovanja zaradi femicida in pokola na severu BIH. Bili smo tudi na zadnjem, 25. Motovunskem filmskem festivalu, ki se je iz slikovite istrske vasice preselil na Petehovac pri Delnicah v Gorskem kotarju.
UMETNOST IGRE je oddaja o gledališki umetnosti na Slovenskem, tudi o uspešnih gostovanjih naših gledališč na tujem. Živo vpeta v aktualno dogajanje in tematsko opredeljena do posameznih pojavov v gledališki praksi. Avtorica oddaje: Marjana Ravnjak
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Publicistka, promotorka branja in prostovoljka hospica Manca Košir je ustvarjalcem oddaje zaupala svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V tokratni oddaji o književnosti predstavljamo pisatelja Marjana Tomšiča, ki v knjigi novel Južni veter nadaljuje s tematiko aleksandrink. Zanimajo ga pogosto nedoumljive usode žensk, ki so si služile kruh v Egiptu, piše tudi o hrepenenju in trpljenju njihovih svojcev.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Duhovnik Martin Golob je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v tretji sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Slavoj Žižek, Martin Golob, Manca Košir in Tilen Artač. Filozof Slavoj Žižek je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režija Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Podjetnik Marjan Batagelj je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Igralec in dramatik Iztok Mlakar je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Panoptikum: KREATIVNE IZJAVE SEZONE V julijski oddaji se bomo ozrli nazaj. Poiskali smo ključne izjave gostov pretekle sezone. Izbrali smo izjave, ki morda postavljajo nove zakone o stvareh, o katerih se izrekajo. Urednica oddaje: Nina Jerman
V ciklu glasbenih oddaj Moj klasični hit boste lahko znane Slovence spoznali na prav poseben način, s klasično glasbo. Iz sveta medijsko najbolj prepoznavnih osebnosti se v drugi sezoni oddaj predstavijo štiri zanimive osebe različnih poklicev, ki spregovorijo o svojih najljubših klasičnih delih. To so Iztok Mlakar, Stanislav Zore, Marjan Batagelj in dr. Peter Čeferin. Odvetnik Peter Čeferin je ustvarjalcem oddaje zaupal svojo zanimivo glasbeno zgodbo. Idejna zasnova, scenarist in urednik oddaj Daniel Celarec, režiser Aleksander Šmuc, mojster montaže Andrej Modic, direktor fotografije Uroš Hočevar.
Oddajo pred dokumentarnim filmom Družba kiborgov posvečamo dilemam vse bolj prisotne umetne inteligence. Kako bo spremenila naš svet, vplivala na naše izobraževanje, zaposlovanje in zasebno življenje? V oddaji z novinarko in raziskovalko digitalnih tehnologij Nejo Berger tudi o počlovečenju umetne inteligence in družbenih vidikih njenega prehitrega vzpona.
V videokastu se posvečamo dilemam, ki jih povzroča vse bolj prisotna umetna inteligenca. Kako bo spremenila naš svet, vplivala na naše izobraževanje, delo in zasebno življenje? Zakaj so roboti vse bolj podobni ljudem? V daljšem pogovoru z novinarko in raziskovalko digitalnih tehnologij Nejo Berger o počlovečenju umetne inteligence, družbenih vidikih njenega (pre)hitrega vzpona in potrebi po zakonski regulaciji področja.
Neveljaven email naslov