Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Živa Ploj Peršuh je dirigentka mlajše generacije, ki se uveljavlja tako na koncertnih odrih kot z dirigiranjem glasbeno-scenskih del. Leta 2019 je v sodelovanju s tujimi in domačimi partnerji ustanovila Slovenski mladinski orkester, ki je postal pomemben člen v slovenski programski ponudbi. Tri leta po ustanovitvi tega orkestra se je lotila humanitarnega projekta Glasba za prihodnost, h kateremu so jo spodbudile vojne razmere v Ukrajini, njen moto je bil pomagati z glasbo, in ne z orožjem. Tako je skupaj s svojim življenjskim sopotnikom pomagala pri evakuaciji in integraciji 142 mladih ukrajinskih glasbenikov, ki so se preselili v Ljubljano in vključili v življenje v Sloveniji. Sestavili so simfonični orkester, ki je nastopal tako v Sloveniji kot v Avstriji, na Hrvaškem, v Nemčiji in drugod. Glavni podpornik tega projekta, s katerim so med drugim zbirali denar za družine mladih glasbenikov, je bil ugledni latvijski violinist Gidon Kremer, ki se je Živi Ploj Peršuh pridružil na koncertu v Ljubljani.
Znašli smo se sredi dogajanja prvega mednarodnega festivala performansa in drugih izvedbenih praks Neskončna sedanjost, ki ga med 24. in 26. januarjem pripravlja Gledališče Glej. V ljubljanskem Kinu Šiška smo si ogledali premiero plesne predstave Čipka, prvo tkanje: Lok, pogledali pa smo si tudi vrvež festivala Drugajanje. Zaobšli ne bomo niti treh razpisov za sodno stavbo v Ljubljani.
V oddaji bomo predstavili slovenske filme, ki jih predvajajo na 35. filmskem festivalu v Trstu, vodilnem italijanskem festivalu srednjeevropskega in vzhodnoevropskega filma. Med njimi je tudi celovečerec Opazovanje režiserja Janeza Burgerja, ki nam bo med drugim v studiu pojasnil, kako je s filmom raziskoval nasilje, empatijo in osebno odgovornost. Pogovarjali smo se z znanim avstrijskim teoretikom dr. Robertom Pfallerjem, ki je razvil edinstven pristop k združevanju filozofije, kulturne teorije, psihoanalize in psihoanalitične teorije. Spomnili se bomo akademikov Janeza Menarta in Rudija Šeliga, vrhunskih književnikov, ki sta z izvirnima opusoma bistveno zaznamovala in obogatila slovensko književnost druge polovice 20. stoletja. 22. januarja namreč mineva dvajset let od njune smrti. Obiskali smo še koncert edinstvene dvajsetčlanske zasedbe Mimika Orchestra, ki se je po šestih letih vrnila v Ljubljano. Njeno glasbo opisujejo kot očarljivo zmes balkanskih in mediteranskih melosov v jazzovskem slogu.
Bili smo na praizvedbi Koncerta za harfo in orkester norveškega skladatelja Gislea Kverndokka v SNG Maribor. Na Akademiji za glasbo te dni potekajo Dnevi sodobne glasbe, kjer so vse do februarja na sporedu koncerti, delavnice in pogovori. Več pa tudi o novem projektu Nezmožni umreti/Inabili alla morte, ki sodi med večje projekte uradnega programa GO! 2025, Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica in nastaja v sodelovanju Mittelfesta iz Čedada, Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica in Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica - Gorica.
Paradiž v režiji italijanskega režiserja Mattea Spiazzija je edinstvena, neverbalna predstava, kakršne imamo priložnost videti zelo redko. Gre za poetično grenko komedijo o življenju v domu za ostarele. Člani igralskega ansambla celjskega gledališča uporabljajo igro z masko v slogu commedie dell'arte. Požrtvovalno in zahtevno delo za igralce, ki sta jim odvzeti dve bistveni izrazni sredstvi, kot sta beseda in obrazna mimika. V drugem delu oddaje pa bodo spregovorili ustvarjalci predstave Tango Slawomirja Mrožka, pod vodstvom režiserja Luka Marcena, ki to grotesko postavlja v kontekstu današnjih mladih izgubljenih generacij. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak.
Seznanili vas bomo s posodobitvami slovarskega portala Fran. Bili smo na skupinski razstavi Struktura iluzije v Galeriji mesta Ptuj. Predstavili vam bomo drugi studijski album kantavtorja Boštjana Pertinača Kraške štorije. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije pa smo bili na postavitvi razstave Srebrne igre 1984, ki jo odpirajo jutri.
Udeležili smo se premiere francoskega dokumentarnega filma Adamant o istoimenski ladji, zasidrani na Seni, ki je postala pribežališče za odrasle z duševnimi motnjami. Bili smo na premieri Molièrovega Skopuha v režiji Slobodana Unkovskega v ljubljanski Drami. Predstavili vam bomo najnovejši roman Toma Podstenška Malo drugače, ki se ukvarja z družinsko patologijo. Obiskali smo tudi 2. dneve sodobne glasbe Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani.
Bili smo na premieri slovenske komorne opere Heloiza (in Abelard), napisane po naročilu Slovenskega komornega glasbenega gledališča, avtor glasbe je Peter Kopač, avtor libreta pa Milan Dekleva. Predstavili bomo nagrajenca kiparske sekcije Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov – Marjana Dreva. V tržaškem muzeju Revoltella pa smo si ogledali razstavo slikarja Antonia Ligabueja.
V studiu bomo gostili Žigo Divjaka, gledališkega režiserja, ki se kritično in angažirano loteva družbeno aktualnih tem. Na Novi pošti so nedavno pripravili festival Zatočišče, ki je zaokrožil njegovo ustvarjanje. Ljubljano je obiskala režiserka Alexandra Halkin. Predstavila je svoje delo, predvsem začetke sodelovanja z zapatističnimi skupnostmi in zagon projekta Chiapas Media. Ta avtohtoni skupnosti omogoča produkcijo videoposnetkov in dokumentiranje življenja skupnosti, na katerega še vedno vplivajo militarizacija, zloraba človekovih pravic, kultura in vera. Pogovarjali smo se s češkima avtoricama risoromana Brez las Terezo Drahoňovsko in Štěpánko Jislovo, ki dokazujeta, da je forma stripa odlična tudi za obravnavanje resnih tem. Strip namreč ozavešča o alopeciji, hkrati pa prinaša vzpodbudo bolnikom, ki se spoprijemajo s tem obolenjem. Razmišljamo tudi o prepletu znanosti in umetnosti ter njunih stičnih točkah. Ogledali smo si nova dela intermedijske umetnice Špele Petrič v prostorih Kemijskega inštituta v Ljubljani.
Nocoj se vračamo na začetek tisočletja, k južnokorejskemu filmu maščevanja Stari, režiserja Parka Čan-voka. V studiu je bil Aljoša Harlamov, knjižni urednik in publicist. Kako je film, ki letos praznuje 20 let osvojil svetovno publiko, kaj je v ozadju estetike šoka in še marsikaj zanimivega.
Naša arhitekturna in urbanistična dediščina nenehno doživlja dopolnitve, spremembe in celo uničevanje, zato sta nenehna presoja in kritični premislek o tem nujna. Ni pa nujno, da se modernizacija in poživitev objektov v mestnih jedrih ter ohranjanje njihove identitete izključujejo. Kakšna naj bi bila prihodnost arhitekturnih spomenikov, ali lahko arhitekturni posegi vanje spet vnesejo življenje v mestna jedra in kakšna je cena za ohranjanje kulturne dediščine so vprašanja, ki ne smejo biti prepuščena diktatu kapitala. Ali bi zaradi nestabilnega terena ob Ljubljanici napovedana gradnja podzemne garaže ob prenovi osrednje ljubljanske tržnice v središču mesta ogrozila bližnje semenišče, stolnico in Plečnikovo tržnico ter z novo zgradbo skazila celostno podobo tega likovno skladnega in učinkovitega kompleksa, ostaja osrednje vprašanje zainteresirane javnosti.
»Vse sem dal, da svoboden bi postal,« poje Andraž Polič v skladbi Fantom svobode z novega albuma njegove skupine Hamlet Express. Nedavno je izšla tudi njegova šestnajsta zbirka poezije z dramatičnim naslovom Prelomi. Njegove pesmi so bleščeče slike, nadrealistične podobe, ob katerih pozabimo na trpke konflikte z zakoni težnosti, kar je cena za brezkompromisno svobodo, pravico do sanjanja in vizije, ki sta njegov osnovni etični imperativ, je v spremni besedi k zbirki Zrcala na razpotju zapisal Vid Sagadin. V sveže leto se bomo torej podali z melanholijo, a s še več erosa, na morje, v mesta in puščave, s poezijo in avtorsko glasbo, s kancem boemstva in dobro mero freigeista. Pogovor bo vodila Meta Česnik.
Podrobneje vas bomo seznanili s podelitvijo nagrad zlati globus in projektom MoonArk, ki je na Luno ponesel tudi slovensko nanoumetnost. V Cankarjevem domu smo obiskali razstavo knjižnih naslovnic Društva za teoretsko psihoanalizo: zbirke Analecta, revije Problemi in glasila Freudovskega polja Razpol, avtorja Alena Ožbolta.
Neveljaven email naslov