Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Svatba je bila od nekdaj imenitna priložnost za ples. Kakšni so plesi, ki so povezani s svatbenimi šegami na območju med Litijo in Čatežem, prikazuje folklorna skupina iz Šmartna pri Litiji. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Janez Kališnik, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
Tokrat smo se s filmsko ekipo najprej ustavili pri koroških Slovencih onkraj meje, v rožanski vasi Sele. S tamkajšnjo folklorno skupino smo posneli ljudske plese mazurko, zimšrit, štajeriš in veverico. Folklorna skupina Prežihov Voranc z Raven na Koroškem pa je prikazala plese, ki jih v Mežiški dolini plešejo ob steljaraji, tj. ko jeseni pripravljajo steljo. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Duša, rojena na slovenskem etničnem ozemlju, pripoveduje skozi bogastvo kulturnega (glasbenega) izročila … Ob lepotah slovenskih pokrajin v jeseni so zvenele naslednje slovenske ljudske pesmi: na Štajerskem Haloška, v Prlekiji Le spavaj, spavaj sinko, na Primorskem Tomaž in smrt, v Beli krajini Igra v kolo jabolko in na Dolenjskem Sotiš. Pesmi prepeva in na ljudskih glasbilih izvaja ansambel Trutamora Slovenica. Direktor fotografije je Bernard Perme, montažer Zvone Judež, režiserka Hanka Kastelic, urednica Danica Dolinar.
Ljoba Jenče je raziskovalka in zbiralka kulturnega izročila Notranjske in Slovenije. S svojim petjem je iz pozabe rešila in obudila mnoge ljudske pesmi, tudi pesem Meglica, ki je rojena na Cerkniškem jezeru. Priredila sta jo z Urošem Polancem. Video, posnet na Cerkniškem jezeru je posnela in režirala Jasna Hribernik.
Posnetek večernega koncerta 20. mednarodnega festivala ustnih harmonik v Mokronogu. Idejni vodja prireditve je vse od njenih začetkov, pisatelj in glasbenik Stane Peček. Cilj festivala je spodbujati kvalitetno izvajalsko prakso in ohranjati izročilo igranja na to glasbilo ter ga približati ljudem. Med izvajalci in podporniki tega glasbila se že dolgo razvijajo tudi prizadevanja za vstop ustne harmonike v glasbeno šolstvo. Premiki v to smer so sicer počasni, a v zadnjih letih je bilo organiziranih kar nekaj seminarjev za ustno harmoniko in izdani so bili priročniki za učenje tega glasbila. Koncert jubilejnega festivala je sooblikovalo 14 skupin iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Tretji del predstavlja različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Drugi del predstavlja Slovensko izročilo.
Slavnostni koncert ansambla Vedun predstavlja njihovo dolgoletno dragoceno oživljanje glasbene dediščine in zvočnih korenin slovanske ter slovenske duše ter ob tem razmišljanja in spomine dr. Mire Omerzel- Mirit. Prvi del predstavlja dediščino Slovanov in Keltov, drugi del Slovensko izročilo, tretji pa različne kulture, ki so v preteklosti bogatile našo slovansko in staroslovensko glasbeno dediščino.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.«. Predstava v ospredje postavlja človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika. Število nič pa že na ravni podobe simbolizira cikličnost in sklenjenost. Posnetek drugega dela predstave vas bo popeljal skozi naslednja poglavja človeškega življenja: Združitev, Dekadenca in Smrt.
Maribor v poletje že 27-tič vstopa s Festivalom Lent. Predstave, koncerti – kultura, druženje, kulinarika in doživetje – vse to festival ponuja na trgih, ulicah, parku in na obrežju Drave. Devet dni festival vabi na več kot 40 prizorišč. Ste si kdaj vzeli čas in v enem dnevu obiskali vse dogodke? Je to mogoče?
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.«. Predstava v ospredje postavlja človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika. Število nič pa že na ravni podobe simbolizira cikličnost in sklenjenost. Posnetek prvega dela predstave vas bo popeljal skozi naslednja poglavja človeškega življenja: Rojstvo, Iskanje, Čaščenje in Spopad.
Mariborski Folkart ni le največji slovenski folklorni praznik, pač pa tudi svetovno priznan Mednarodni CIOFF folklorni festival. V lanskem letu je praznoval 30 let neprekinjenega delovanja. Tudi letos bo s svojo barvitostjo, raznolikostjo in razigranostjo med zanimivejšimi deli Festivala Lent. V oddaji bomo pogledali v zgodovino festivala, ki ga vsako leto bogatijo folklorne skupine iz Evrope in sveta. Nepogrešljiv del festivala pa so tudi člani Akademske folklorne skupine Študent.
Posnetek večernega koncerta jubilejne, že 20. izdaje festivala ustnih harmonik v Mokronogu. Idejni vodja te prireditve je od začetkov do danes, pisatelj in glasbenik Stane Peček. Cilj prireditve je spodbujati kvalitetno izvajalsko prakso in ohranjati izročilo igranja na to glasbilo ter ga približati ljudem. Že dolgo se razvijajo tudi prizadevanja za vstop ustne harmonike v glasbeno šolstvo. Premiki v to smer so sicer počasni, a v zadnjih letih je bilo organiziranih kar nekaj seminarjev za ustno harmoniko in izdani so bili priročniki za učenje tega glasbila. Koncert jubilejnega festivala je sooblikovalo 14 skupin iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške, gostil pa je tudi posebna gosta iz Bruslja.
Akademska folklorna skupina France Marolt je bila ustavljena daljnega leta 1948 in je leta 2008 praznovala 60-letnico svojega delovanja. Začetki so bili skromni, s komaj tremi plesnimi pari, z leti pa je število plesalcev in godbenikov raslo. Ob jubileju je skupina pripravila koncert, na katerem se je tradicionalno slovensko ljudsko izročilo združila s sodobnimi koreografijami in kostumografijo. V preteklih nastopih je skupina v oblačilni in koreografski podobi prikazovala posebnosti slovenskih pokrajin in ožjih območij. Tokratni koncert pa je bil nekaj posebnega, saj je imel izrazito abstraktno zasnovo. Posvečen je bil izključno plesu, njegovi govorici, ki je, s svojimi oblikami in znamenji razkrivala gibno izraznost slovenskega človeka skozi čas.
Posnetek nastopa Folklorne skupine Srbskega kulturnega društva Maribor, ki je bila izbrana med najboljše na Srečanju folklornih skupin manjšinskih etničnih skupnosti leta 2018. V koreografiji Janka Dimitrijevića boste lahko spremljali preplet številnih plesnih korakov in ritmov, ki izvirajo iz področja Balkana in bližnjega Vzhoda. Slišali boste plese Burjana, Eleno mome, Selka, Šestica, Vlasinka, Južna moravka, Bugarčica in Čačak, ter pesmi Severinke belo grlo in Sadila Jana.
Folklorna skupina Dragatuš iz Bele krajine se predstavlja s koreografijo Zdenke Pezdirc, naslonjeno na pripoved o muzikantu, ki je na svojo staro harmoniko znal zaigrati nekaj viž, v glavnem polke. Ko si je na zabavi zbrana družba zaželela slišati tudi valček, naj bi se muzikant vedno pošalil, da valčkov ne igra, ker zna samo polčke; med drugim boste videli in slišali murnovo, poskočno, zavito in vražjo polko.
Mladinska folklorna skupina Mengeš vas bo s koreografijo Tomaža Simetingerja popeljala na Koroško in vam voščila »Frižekson«! To je slovenska izpeljanka nemškega pozdrava »Frisch und g'sund«, s katerim so na Koroškem in v drugih severnih delih slovenskega etničnega ozemlja na dan nedolžnih otročičev, 28. decembra, hodili od hiše do hiše in pred novim letom voščili sreče in zdravja. Šego spremlja tudi tepežkanje, pri katerem naj bi življenjska moč in rodnost iz šibe prehajala na ljudi.
Folklorna skupina Ponikve, ki prihaja iz Dobrepolja bo na odru predstavila valček, polko in tudi tango. Ta je bil, kot je morda manj znano, del plesne kulture na Slovenskem, saj ga pri nas zasledimo že v začetku prejšnjega stoletja. Tango že kar stereotipno dojemamo kot ples strasti, zato se v koreografiji Tomaža Simetingerja prepleta strastno potegovanje za ljubezen dekleta, ki prerašča v spopad dveh plesalcev za isto plesalko.
Koreografija Na preši v izvedbi Folklorne skupine Podkev Kulturno-turističnega društva Miklavž pri Ormožu je idejno zasnovana na odkritjih terenske raziskave in pogovora s starejšimi občani. Dogajanje je umeščeno v čas trgatve, na kmetijo, ki stoji na ozemlju med sedanjo Slovenijo in Hrvaško, na bregovih potoka Šantavca. Trgatvi, na kateri se zberejo sorodniki z obeh strani meje, sledi »prešanje«. Tam so tudi fantje - godci iz sosednjega Medžimurja. Veselje se stopnjuje, mešajo se prleški in medžimurski plesi, menjave se dogajajo tudi med godci.
Spremljali boste nastop zmagovalne točke Tekmovanja parov v ljudskih plesih iz leta 2017. V domiselni koreografiji Barbare Bogovič z naslovom Ko lutke oživijo bosta zaplesala Jernej Iljaš in Mitja Gajski, člana Kulturno-umetniškega društva Oton Župančič Artiče. Mladenič najde na podstrešju lutko in se odloči, da jo bo naučil plesati. Po nekaj neuspelih poskusih obupa in nikoli ne izve, da ga je lutka pretentala.
Neveljaven email naslov